top of page

25.12.2020 - On v nas in mi v Njem!

Writer's picture: p. dr. Vili Lovšep. dr. Vili Lovše

Ko so angeli šli od pastirjev v nebo, so ti govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Bêtlehem pogledat to, kar se je zgodilo in kar nam je sporóčil Gospod!« Pohiteli so tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otrôku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohraníla in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano.(Lk 2,15-20)



Božično bogoslužje se po izročilu razteza na tri maše: polnočnico, jutranjo in dnevno mašo. Vsaka poudari določene vidike praznovanja Jezusovega rojstva. Zaradi rojstva Odrešenika vso Cerkev preveva radost. Ta radost se širi po vsej zemlji. Postane izkustvo luči in miru, ki sta glavni značilnosti Božičnih izročil tudi pri tistih ljudeh, ki so že izgubili stik s skrivnostjo. Radost in veselje se nas dotakneta zato, ker sta v resnici nekaj, kar je mišljeno kot dar za vsakega človeka.


Evangeljski odlomki nam predstavijo tri vrste pričevalcev Božičnega dogodka: angele, pastirje in apostola. Izreden lik, ki se pojavlja kot spremljevalka vsega dogajanja, pa je Marija. Mi smo povabljeni, da v sebi živimo vse like in odgovarjamo na dar s svojim sodelovanjem in darom svojega življenja.

Oznanilo veselja se pri polnočnici najprej dotakne angelov. S tem poudari, da je veselje ponujeni Božji dar: Bog nam podarja samega sebe. Angeli gledajo Očetovo ljubezen, se je veselijo in jo želijo posredovati slehernemu človeku vseh časov. Ne veselijo se Boga zato, ker ima rad njih, ampak zato, ker ima rad ljudi. Ne pozabiva Jezusovega opozorila, da Boga ne moreva častiti, če iščeva svojo lastno sebično slavo v očeh ljudi. V resnici lahko le v Očetovi dobrohotni ljubezni vedno najdeva svoj resnični mir, smisel in veselje do življenja. Kakor angeli tudi midva lahko drugim razkrivava Očetov neizmerni dar in dragocenost vsega kar smo zanj in kar za nas dela in nam podarja. Tudi najino srce naj diha iz Njegove ljubezni. Vsi naši strahovi so že razkrinkani in ozdravljeni.


Pri jutranji maši pridejo na vrsto pastirji. To so tisti, ki sprejmejo povabilo k radosti. Tisti, ki vedo, da razloga za veselje ne morejo najti sami v sebi. Razlog za veselje lahko le preprosto in hvaležno sprejmejo. V detetu Jezusu, ki se je rodil za nas, prepoznajo izvir veselja do življenja. V svoje vsakdanje življenje se vrnejo radostni. Dana jim je moč, da s pripovedovanjem svoje lastne izkušnje pritegnejo tudi druge. Radostni so in vzklikajo zato, ker so dovolili, da je njihovo življenjsko zgodbo presvetlila luč božičnega veselja, moč tega izrednega dogodka. Cerkev danes tudi tebe in mene vabi, naj dovoliva, da najino življenje razsvetli luč veselja, ki je posledica rojstva Jezusa Kristusa. To veselje širi Božjo lepoto in priteguje vanjo.


Pri dnevni maši vstopi v dogajanje apostol Janez. Videl je veličastvo sijaja Božje ljubezni do ljudi. Ta je najbolj zažarela na križu. Tako močno, da je križanega imenoval „kralj slave“. Božja ljubezen v ta določeni trenutek naše zgodovine ni prišla kar nenadoma. Po svoji neskončnosti in moči je ljubezen od vekomaj značilna za Boga. Vodi smer naše človeške zgodovine in jo z vso svojo svetlobo še vedno prežarja. Jezus to luč razodeva in jo kaže tudi tebi in meni. Zato vzklika: „Jaz sem luč sveta!“ (Jn 8,12)


Naj veselje oznanila poživi tvojo dušo in omogoči, da boš gledal in razumel s srcem. Izžarevajmo naprej, kar smo prejeli. Tebi in vsem tvojim dragim vesel Božič.

31 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page