»Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.« (Jn 16,15)
Oče in Sin, križani in vstali Kristus, imata isto življenje, isto ljubezen, isto voljo in isto hrepenenje: rešiti slehernega človeka in ves svet. Naša od Boga podarjena svoboda nam namreč omogoča sebe tudi razčlovečiti in iz sebe narediti pekel. Sveti Duh nas privezuje na življenje Trojice v katere ljubezni, vzajemnega podarjanja, vse obstaja in je večno. V moči Sina, njegov Duh iz nas dela živ spomin Ljubezni. Vztrajno in sredi vsakdanjih izzivov nam jo polaga v srce in ga oživlja. Naše staranje je tako lahko rast v Njegovi Ljubezni in naša smrt je lahko zadnje darovanje tega, kar smo prejeli, da bi podarili drugim: svoje življenje po podobi Trojice. V njem postajamo sinovi in hčere. Tudi naše telo in življenje tako postajata za nas in za druge »razlaga nevidnega Boga« (S. Fausti, Janez 423).

Comments