Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,31-42)

Tisti čas so Judje pograbili kamne, da bi kamnali Jezusa. Jezus jim je rekel: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od Očeta; zaradi katerega teh del me hočete kamnati?« Judje so mu odgovorili: »Zaradi dobrega dela te ne kamnamo, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: ›Jaz sem rekel: bogovi ste‹? Če je imenoval bogove tiste, katerim je bila govorjena Božja beseda, in se pismo ne more ovreči: ali boste njemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali: ›Bogokletno govoriš‹, ker sem rekel: Sin Božji sem? Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih vršim, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.«

Hoteli so ga zgrabiti, pa se je umaknil njihovi roki. Odšel je spet čez Jordan, v tisti kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in je tam ostal. Mnogo jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega čudeža; toda vse, kar je rekel Janez o njem, je bilo resnično.« In mnogo jih je tam sprejelo vero vanj.

Prvo berilo na pomaga vstopiti v Jezusova čutenja in dojeti veliko zmago, ki jo je uresničil s svojim trpljenjem. Jeremija čuti težo močnega nasprotovanja množice. Potem, ko jim je napovedal Božjo kazen, ga nihče več ne podpira. Želijo si, da bi propadel in bi se mu maščevali. On si z vso silo prizadeva, da bi z lastnimi močmi in sredstvi ne reševal samega sebe. Svojo situacijo zaupa Bogu. Velika zmaga je, če uspemo svojo odločitev resnično prepustiti v Božje roke.

Jeremija si želi, da bi videl Božje maščevanje nad svojimi sovražniki. Bog je pravičen in bo znova vzpostavil pravico. Jeremija maščevanje prepusti Bogu, a ga želi videti. Njegov odziv je zelo naraven, lepo pa je, da prvi korak prepusti Bogu. K temu koraku smo povabljeni tudi mi. Kdaj? Vedno kadar imamo vtis, da so drugi do nas krivični, da so nas spregledali, zanemarili in nam ne dajo tega, kar nam pripada.

To je sicer zgolj prvi korak in začetek spreobrnjenja srca. Jezus je šel veliko dlje. V Jezusovem trpljenju nikjer ne zasledimo besed, ki bi bile podobne Jeremijevim. Jezus ve, da bo Bog znova vzpostavil pravičnost in ne bo pustil, da zmaga zlo. Ob tem joka nad Jeruzalemom, ki ne prepozna časa svojega obiskanja (prim. Lk 13,34).

Ko ga križajo, Jezus ne zahteva od Boga, naj se maščuje nad njegovimi morilci, ampak pravi: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« (Lk 23,34)). V teh besedah se izrazi vse Jezusovo srce. On je zmagal nad zlom. Vse svoje trpljenje je uporabil za to, da izrazi in pokaže ljubezen, ki je večja od smrti in bolečine (Rim 5,8).

V evangeliju je so izredno pomembne tudi naslednje Jezusove besede: »Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih vršim, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« Jezus razkriva kdo je On in kdo je Bog preko svojih del, ne le z besedami. To sposobnost je dal tudi nam. S svojim življenjem lahko drugim pokažemo Očeta in njegovo brezpogojno ljubezen do nas. V naših dejanjih se lahko pokaže naša povezanost z Bogom, še posebej v težkih okoliščinah. V Jezusu in z Njim lahko pokažemo, da smo od Njega ljubljeni in da ljubi vse ljudi in vse kar je.