Iz svetega evangelija po Marku (Mr 10,32-45)

Učenci so bili na poti proti Jeruzalemu; Jezus je hodil pred njimi in čudili so se mu; tisti, ki so šli za njim, so bili prestrašeni. In zopet je dvanajstere vzel posebej in jim začel praviti, kaj se bo z njim zgodilo: »Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom; zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal.«

Pa stopita k njemu Zebedejeva sinova Jakob in Janez in mu rečeta: »Učenik, želiva, da bi nama storil, kar koli te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj želita, da vama storim?« Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvojem veličastvu eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena: sedeti pa na moji desnici ali levici ne gre meni dajati, ampak katerim je pripravljeno.«

Ko so deseteri to slišali, so bili nejevoljni na Jakoba in Janeza. Jezus jih je pa poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in njih prvaki izvršujejo nad njimi oblast. Med vami pa ni tako, ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Povabljeni smo v premišljevanje izredne preobrazbe, ki se uresniči v skrivnosti evharistije. Naše življenje se spremeni v Jezusovo telo in kri. Pred tem je bil Jezus izročen velikim duhovnikom in pismoukom: obsojen, zaničevan, pretepen, ubit. Pove nam, da je prišel, da nam streže in da svoje življenje v odkupnino za mnoge. Ko doživljamo bolečino, razočaranja, izdaje, prevare in vzajemno nasilje, pademo v pasivnost in smo prepričani, da se nam godi krivica. Pasivni smo in se zapremo. Jezus trpi po krivici. Upravičeno bi se lahko uprl, pa se ni, ampak je uresničil preobrazbo: prejeto trpljenje je uporabil za to, da je dal svoje življenje. Ni ostal v svoji pasivnosti, ampak je dejavno in pozitivno sprejel stisko in iz nje naredil dar svojega življenja. Pasivnost je spremenil v aktivnost. Izredno. Iz najbolj negativnega zgodovinskega dogodka je naredil najpozitivnejši dogodek vse človeške zgodovine: nezaslišani dar ljubezni – dal je svoje življenje v odkupnino za mnoge.

Le Jezusovo srce je zmoglo takšno preobrazbo, ki omogoča evharistijo. Če Jezus prejetega trpljenja ne bi spremenil v velikodušni dar, nam ne bi mogel podariti svojega telesa in svoje krvi. Zločinski dogodek je spremenil v dar, da je ta dar lahko postal zakrament. Prostorje v katerem nas Bog ozdravlja in povezuje s Seboj in med nami kot brate in sestre, ker smo njegovi sinovi in hčere. V moči zakramenta tudi mi lahko dogodke sedanje zgodovine v moči Kristusovega Duha spreminjamo v dar. Takšna je moč Njegovega vstajenja. Zahvaljujoč evharistiji je v nas ista moč, kot v vstalem Kristusu. Sveti Duh nas nenehno vzgiba, da jo nenehno velikodušno in zvesto uporabljamo. Svet tako postaja prostor Božje družine bratov in sester, ki živijo iz Očetove ljubezni. Vse naše življenje je lahko sodelovanje z Očetovo ljubeznijo, tudi največje stiske in trpljenje.