Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 33,7-11;34,5-9.28)

Tedaj je Mojzes vzel šotor in ga razpel zanj zunaj tabora, nekoliko proč od tabora, in ga imenoval shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel ven k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora. Kadar koli je šel Mojzes ven k taboru, je vstalo vse ljudstvo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora ter gledal za Mojzesom, dokler ni prišel k šotoru. Ko je pa Mojzes prišel k šotoru, se je spustil dol oblačni steber ter stal pri vhodu v šotor; tedaj je Gospod govoril z Mojzesom. Ko je vse ljudstvo videlo, da je oblačni steber stal pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo in se poklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. Govoril pa je Gospod z Mojzesom od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, njegov služabnik, Nunov sin Jozue, ki je bil še mladenič, pa se ni umaknil iz šotora.

Mojzes je klical Gospodovo ime Jahve. Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.« Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero zapovedi.

Današnji odlomek iz 2. Mz knjige razkriva obrise Božjega načrta, da bo prebival med nami in z vsakim izmed nas vzpostavljal globok oseben odnos. Božji namen se pokaže ob Mojzesovi pobudi, da Bogu zgradi shodni šotor. Postavil ga je zunaj tabora, na določeni razdalji. Bog ne more prebivati med ljudstvom, ker je grešilo in se od njega oddaljilo, ga je izločilo in postalo malikovalsko. Shodni šotor je oddaljen, a dosegljiv. Vanjo lahko pride vsak, ki se želi posvetovati z Gospodom. Evangelist Janez nam bo povedal, da se je Logos, Beseda, Božji Sin, ušotoril med nami. Mojzes je vstopal v šotor in iz obličja v obličje govoril z Gospodom. Pri njem je že viden Božji načrt učlovečenja. Mojzes se pogovarja z Bogom kakor s človekom. Prav to se bo zgodilo s Kristusovim rojstvom in z novo zavezo. Po Jezusu nam govori človek, ki je tudi Bog. Govori nam kot prijatelj prijatelju (Jn 15,15). V novi zavezi je vsak izmed nas povabljen v oseben prijateljski stik z Bogom, v globoko srčno razmerje iz obličja v obličje. Čudovit privilegij, ki ga lahko hvaležno in z občudovanjem sprejmemo. Evharistija nam podari možnost, da tega prijatelja sprejmemo vase, ne le med nas, in da v sebi živimo skupaj z Njim in iz Njega. On, če mu dovolimo, vodi in s svojo ljubeznijo izpolni vse naše življenje. Veselimo se.