Iz svetega evangelija po Luku (Lk 21,25-28.34-36)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.

V tem tednu se učim v vsem iskati in najdevati Boga. Evangelist Janez bi rekel, da naj se učim ostajati v Njegovi ljubezni. On sedajle vsakega izmed nas ljubi, nas podarja in pričakuje naš odgovor. Vabi me, da se odločim, da ga bom sprejemal in vse to kar je s svojim prvim prihodom postal za nas. Odločiti se moram, da bom stopal pred Njega, ne pred svoje strahove. Zunanje okoliščine v katerih se nahajamo bodo vedno šokantne, stresne in strah zbujajoče.

V tem spletnem misijonu se učim prepoznavati njegovo navzočnost, jo sprejemati, v njej stanovati iz nje zajemati in z njo sodelovati. Zato ga zjutraj, ko odprem oči, najprej pozdravim, se mu zahvalim za ljubezen in ga prosim, da bi danes z njim sodeloval. Nato se čez dan večkrat vstopim predenj, ga najdevam v Božji besedi, premišljujem, se pogovarjam z Njim o svojem notranjem dogajanju in si nekaj od tega zapišem v svoj duhovni dnevnik. Tudi zvečer preden grem spat sem povabljen, da stopim predenj in se mu zahvalim za vse čudeže, ki jih je danes delal za nas in zame. Izročim mu tudi vse svoje mrtve trenutke, ko me je premagal strah zase sin mi je zagospodovala sebičnost. Prvi teden adventa se lahko tako v vsem učim biti z Njim in ostajati v njegovi ljubezni. On je v vsem, me išče, hrepeni po meni, me pričakuje in vabi v sodelovanje s tem kar hoče in želi za nas. Najprej hoče, da sem sin, hči, brat, sestra, ki se veseli, da je član Božje družine. S svojo voljo lahko sodelujem z Njegovo. Njegova Božja volja pa je: bodite usmiljeni, ne sodite, ne obsojajte, odpuščajte in dajajte. Jezus nas vabi naj Božjo voljo živimo v sedanjosti. Če danes pričakujem Gospoda in sem čuječ za njegovo navzočnost nisem več odtujen in iztrgan iz življenja. Moj gospodar ni več tesnoba, ampak Njegova luč. Danes lahko živim tako, da bom bogat pred Bogom. Danes pišem svojo končno sodbo. Danes je priložnost za srečanje z Njim.

Če tega nočem, zame vse stvarstvo izgubi svoj namen in svoj smisel. Hiram zaradi strahu pred smrtjo. Boga se bojim kot lastne smrti. Postanem sebičnež in umorim svoje življenje z razuzdanostjo, pijanostjo in zaskrbljenostjo. Vsi svetovni pretresi in razdejanja, tudi naša smrt, so posledica našega zanikanja Boga. Zato uničujemo iz strahu. Adventni čas novo vabilo, da se odločim, zavrnem hudičevo laž, ki me straši in vsak dan zajemam iz njegove navzočnosti. Lahko ga iščem in najdevam v vsem, ker me pričakuje in on išče in najdeva v vsem.