Dragi bratje in sestre v Kristusu,

danes, na praznik Svete družine, se zberemo okrog oltarja kot ena sama velika družina, ki jo Bog kliče k svetosti. V času, ko se družine soočajo z neštetimi izzivi – od finančnih stisk in bolezni do ločitev in osamljenosti – nam Božja beseda ponuja luč in moč. Poglejmo berila, ki nam govorijo o tem, kako živeti družino kot kraj ljubezni, spoštovanja in obhajila.

Prvo berilo iz Knjige modrosti (Sir 3,2–6.12–14) nas uči spoštovanja do staršev: »Kdor spoštuje očeta, doseže odpuščanje grehov … Kdor spoštuje mater, je kakor tisti, ki zbira zaklad.« To ni samo dolžnost, ampak pot k blagoslovu. Spoštovanje staršev ni le v besedah, ampak v dejanjih – v skrbi za njihovo starost, v potrpežljivosti z njihovo šibkostjo. To je način, kako družina postane kraj, kjer vsak živi v drugem: otroci v starših, starši v otrocih, vsi v Bogu.

Psalm 128 (Ps 128,1–5) nas spodbuja: »Blagor vsakemu, ki se boji Gospoda, ki hodi po njegovih potih! … Glej, tako bo blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda.« Tukaj vidimo družino kot sad Božjega blagoslova: mož, žena in otroci, ki skupaj hodijo po poti vere. To ni idila brez težav, ampak obljuba, da v strahu pred Gospodom – v globokem spoštovanju do Njega – družina cveti kot oljka in trta, polna sadu.

V Pismu Kološanom (Kol 3,12–21) apostol Pavel daje praktična navodila: »Oblecite se torej … v usmiljeno srce, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost … Žene, podrejajte se možem, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubíte žene in ne bodite do njih grenki. Otroci, pokorni bodite staršem v vsem …« To ni hierarhija moči, ampak obhajilo ljubezni, kjer vsak izroča sebe drugemu. Družina postane živa podoba Božje ljubezni, kjer se usmiljenje in potrpežljivost uresničujeta vsak dan.

Evangelij po Mateju (Mt 2,13–15.19–23) nam kaže Sveto družino v stiski: Jožef sanja angela, ki ga opozori: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater ter beži v Egipt.« Beg v Egipt ni romantična zgodba, ampak resnična drama – beg pred nasiljem, negotovost, revščina. A Jožef posluša, Marija zaupa, Jezus je varen. Po Herodovi smrti se vrnejo v Nazaret. To je družina, ki živi v občestvu (koinoniji, obhajilu): vsak v drugem, vsi v Bogu. Njihova ljubezen premaga strah, njihova poslušnost pa postane pot odrešenja.

Dragi, ta berila nas spodbujajo: družina ni popolna institucija, ampak živi dogodek ljubezni, kjer se vsak dan učimo biti hrana drug drugemu - obhajilo. Poglejmo dva konkretna primera iz življenja.

Prvi: Ana in Peter, par v srednjih letih, sta se soočila z izgubo službe med epidemijo. Otroci so bili doma, denarja je zmanjkovalo, jeza in prepiri so postali vsakdanji. A sta se odločila za majhen korak: vsak večer sta se usedla z otroki k mizi, razlomila kruh in se zahvalila za dan. To je bilo njihovo domače obhajilo – ne brez solz, ampak z zaupanjem. Danes pravita: »Ta stiska nas je naredila močnejše, ker smo se učili živeti drug v drugem, kot Sveta družina v Egiptu.«

Drugi: Starejša vdova Marija živi sama, a njeni otroci jo obiskujejo vsak teden. Eden od sinov je bil dolgo jezen nanjo zaradi preteklosti, a se je spomnil besed iz Modrosti: »Kdor spoštuje očeta, doseže odpuščanje grehov.« Začel je prihajati z vnuki, ji brati iz Svetega pisma in jo poslušati. Danes je njihova družina polna miru – ne zato, ker so brez težav, ampak ker živijo v obhajilu spoštovanja in ljubezni.

Dragi, v tem času, ko družine razpadajo, nas Sveta družina kliče: bodite obhajilo - hrana drug drugemu! Oblecite se v potrpežljivost, spoštujte drug drugega, zaupajte Božjemu vodstvu. Bog je Emanuel – z nami v vsaki stiski. Naj bo vaša družina kraj, kjer Kristus živi, kjer vsak najde svoj obraz v drugem. Pojdite v miru in ljubite!

Amen.