Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 4,9-11)

Bratje, o bratski ljubezni ni treba, da bi vam pisali, kajti sami ste od Boga poučeni, da se ljubite med seboj. Saj to tudi delate nasproti vsem bratom po vsej Makedoniji. Spodbujamo vas pa, bratje, da še bolj napredujete, in si prizadevajte živeti v miru, držati se svojih opravil in delati s svojimi rokami, kakor smo vam naročili.

Sv. Pavel se nima za učitelja, ampak Tesaloničanom zagotavlja, da je njihov edini Učitelj Bog. Bog nas uči, da ljubimo drug drugega in nam za vse to daje tudi samega sebe. V tem je uresničena obljuba nove zaveze.

Prerok Jeremija je v časih velike stiske naznanil, da hoče Bog skleniti z nami novo zavezo, ki bo pisana v človeško srce in ne samo na kamnite table. Bog torej v Kristusu dokončno spreminja naše srce. Novo zavezo je namreč vzpostavil Jezus, ko je pri zadnji večerji dvignil kelih nove zaveze v njegovi krvi.

Tesaloničani so vstopili v to zavezo in jih Bog uči ljubiti drug drugega in njega. Bog ne uči neke serije resnic, ki jih moramo verjeti, ampak uči ljubezni iz katere živimo in ki je najpomembnejša. Ustvarjeni smo bili iz ljubezni in zato, da bi ljubili. Najpomembnejše je, da vsak izmed nas najde svojo obliko velikodušne ljubezni, ki mu jo kaže in ga jo uči Bog. Njegov pouk ni teoretičen, ampak življenjski in učinkovit. Ko nas Bog v srcu pouči, sledi naše dejanje.

Tesaloničane žene Božja ljubezen, ki je konkretna v darovih za cerkev v Makedoniji. Ne potrebujejo posebne spodbude, ker jih Božja ljubezen žene v to. Pavel jih spodbuja naj še bolj ljubijo na konkreten način, da bo imela Božja ljubezen v njih še več prostora in moči.

Ljubezen se množi, ko jo sprejemamo in delimo. Je kakor življenje. Če ta zaklad skrijemo nas Jezus imenuje hudobni služabniki, ki so skrili zaklad, ki je bil dan zato, da se deli in tako množi in oživlja vse. Temelj našega življenja niso naša dela, ampak Božji zastonjski dar, ki ga v veri sprejmemo. Vera poraja svoja dela, ki niso izpolnjevanje pravil in zakonov z lastnimi močmi, ampak so dela vere, ki jih uresničimo v učljivosti do Gospoda in njegovih darov. Pomembna je vera, ki deluje po ljubezni. Prvo naše delo je vera in sprejemanje Njegove ljubezni, ki jo potem lahko v obilju delimo med nami. Tako tudi po nas Gospod preobraža svet po podobi ljubezni.