V naš svet trepeta pred grožnjo vojn, gospodarskih kriz in družbenih razkolov, nam praznik Vnebohoda prinaša globoko upanje. Kakor učenci, ki so strmeli za odhajajočim Gospodom, tudi mi pogosto čutimo negotovost: kako naj živimo v tem svetu polnem nasprotij? A prav v tem trenutku nam Jezus pošilja obljubo: "Sprejmite moč Svetega Duha, ki bo prišel nad vas, in bodite moji priče!" (Apd 1,8).

Ko Jezus odhaja v nebesa, učencev ne pusti brez upanja. Njegov odhod ni zapuščanje, temveč odpiranje novega prostora: zdaj lahko preko Cerkve deluje po vsem svetu. Danes, ko se zdi, da zlo zmaguje (v vojnah, v zatiranju vernikov, v družbenem razpadu), nas ta besedilo spodbuja: Kristusova navzočnost ni več omejena na en kraj, temveč je dostopna vsem, ki ga iščejo.

"Bog se dviga med vzklikanjem!" Ta vzklik ni zgolj opis preteklosti, temveč tudi sedanjosti. Kljub temu da mediji vsak dan poročajo o nasilju in korupciji, mi zvesto zaupamo in vemo: Bog še vedno kraljuje. Njegova zmaga je zagotovljena, čeprav se včasih zdi skrita.

Kristus ni odšel v nebesa, da bi se umaknil iz sveta, temveč da bi postal še bolj prisoten. On je naš Veliki Duhovnik, ki neprestano posreduje za nas. Ko politične elite sklepajo pogodbe, ki škodujejo revnim, ko njihove vojne uničujejo nedolžne, mi lahko zaupamo: On že sedi na prestolu milosti.

Vnebohod ni Jezusovo "slovo", temveč začetek njegovega vladanja. Ko učenci vidijo, kako se dviga v nebesa, ne gledajo navzgor kot v brezupnem pričakovanju. Namesto tega se vrnejo v Jeruzalem z veliko radostjo (Lk 24,52). To je ključ: Kristusova odsotnost (v telesni obliki) je postala priložnost za globlje zaupanje. Danes svet obupšpuje nad mirom, nas ta beseda vabi, da živimo v radosti. On močno in nenehno deluje, čeprav ga ne vidimo.

Kot mati, ki svojega sina spremlja na prvi dan v šolo – čeprav ga ne more več držati za roko, še vedno ostaja z njim v srcu in moli zanj. Tako tudi Kristus, čeprav ga ne vidimo, nikoli ne preneha skrbeti za nas.

Vnebohod nam odpira oči: naša borba ni proti mesu in krvi, temveč proti temnim silam, ki so že poražene (Ef 6,12). Ko se svet bori za oblast, mi živimo kot ljudje, ki že sedijo z Kristusom v nebesih (Ef 2,6). Naj nas ta praznik napolni z mirnim pogumom – naš Kralj je vstal, odšel in se kmalu vrne. Do takrat pa nam njegov Duh daje potrebno moč, da prinašamo luč v temo. Maranatha – pridi, Gospod Jezus!