Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,16-30)

Tisti čas je Jezus prišel v Nazaret, kjer je bil vzrejen; po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in je vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: »Gospodov duh je nad menoj; ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.« Zaprl je knjigo, jo dal služabniku in sédel; vseh oči v shodnici so bile vanj uprte… Vsi v shodnici so se razsrdili, ko so to slišali. Vstali so, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad. Toda on je šel po sredi med njimi – in je odhajal.

Jezus v shodnici izreče svoj program. Luka ima svoje poudarke, ki jih večkrat narobe razlagamo. Luka govori o dveh različnih etapah srečanja v sinagogi. Potem ko je prebral odlomek iz preroka Izaije so bili vsi navdušeni. V drugem delu pa navaja preroka Elijo in Elizeja, ki sta delala čudeže za pogane in ne za Izraelce. Tokrat ga jezni in nejevoljni sonarodnjaki hočejo pahniti kar v prepad. Kako lahko razumemo takšno spremembo in nasprotje? Njegovi sovaščani so se po branju Izaije nanj ponosni, saj poznajo njegovega očeta Jožefa. Izražajo svojo posedovalno in pokroviteljsko držo do njega. Jezus nam pripada, zato moramo imeti prvo mesto v njegovem projektu. Za nas mora delati čudeže! Jezus zazna njihove misli in jih ne sprejme, ampak izpostavi. Jezus jim pove, da noben prerok ni sprejemljiv v svojem domačem kraju. Prav to razlaga s primerom Elija in Elizeja. Jezus se odpre njihovi posedovalnosti in zahteva od njih veliko in odprto srce. Povabil jih je, naj sprejmejo, da bo služil drugim ljudem, ne samo njim. Posedovalna navezanost se v hipu sprevrže v nasilno sovraštvo (veliko dram zaradi strasti poteka po tem ključu). Več je posedovalnosti, večje je nasilje, ko je posedovalnost zavrnjena. Tudi Pavla so Judje napadli zato, ker je imel veliko uspeha med pogani; popadla jih je nevoščljivost. Pavla ne poslušajo več, ampak ga začnejo preganjati.

Če hočemo biti z Jezusom, se moramo odpreti njegovi zelo resni lekciji tega odlomka. Da smo lahko z Jezusom, moramo nujno odpreti svoje srce, ga ne posedovati in si njegove milosti, čudeže, privilegije in naklonjenosti, lastiti samo zase. Če hočemo biti zares z Njim, ga moramo spreljati na poti k drugim ljudem in tako sprejeti velike misijonarske razsežnosti Cerkve. Le tako smo lahko povezani z Jezusovim srcem. V nasprotnem primeru smo duhovni sebičneži in nasprotniki Kristusove ljubezni.