»Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)

Ignacij je bil plemiški sin in je izkusil, kaj pomeni, če svojo varnost temeljimo na kopičenju dobrin. Ko mu je Bog odprl oči preko nesreče, je odkril resnično varnost, ki je v ljubezni do Očeta in bratov in sester. Oče nam daruje dobrine in je vir našega življenja. Naš resnični zaklad je sinovstvo in hčerinstvo, ki ga živimo lahko le kot bratje in sestre v Očetovi ljubezni. K temu je Ignacij vodil vse ljudi v svojem življenju po svojem spreobrnjenju. Osebno je doživel Sveto Trojico in vse vabil vanjo. Duhovne vaje so nastale prav za ta namen. Bog mu je pokazal pot Kristusovega učenca in ga povabil v Sinovo poslanstvo. Z vsemi je delil svoje bogastvo v Bogu, edini in večni zaklad. Dobrine so mu dajale življenje, ker jih je iz ljubezni do Očeta delil z brati. Bogu hvala za Ignacija in njegovo zaljubljenost v Sveto Trojico, ki objema in oživlja, podarja in za vedno ljubi vse.