Iz svetega evangelija po Janezu (1,35-42)

Tisti čas je Janez (Krstnik) stal (ob Jordanu) in z njim dva izmed njegovih učencev; ko se je ozrl v mimo gredočega Jezusa, je rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Njegove besede sta slišala ona dva učenca in sta šla za Jezusom. Jezus pa se obrne in ko ju vidi, da gresta za njim, jima reče: »Kaj iščeta?« Odgovorita mu: »Rabi (kar pomeni učenik), kje stanuješ?« Reče jima: »Pridita in poglejta.« Šla sta in videla, kje stanuje, in sta tisti dan ostala pri njem. Bilo je okrog desete ure.

Eden izmed dveh, ki sta od Janeza slišala in šla za njim, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta najde najprej svojega brata Simona in mu reče: »Našli smo Mesija« (kar pomeni Kristus — Maziljenec). In privedel ga je k Jezusu. Jezus se nanj ozre in reče: »Ti si Simon, Janezov sin: ti se boš imenoval Kefa«, kar pomeni Peter-Skala.

Kje biva Bog v mojem življenju? Kdo sem zaradi tega tudi letos sredi pandemije? Kdo želim biti? Janez pokaže na Jezusa in mu da svoje učence. Ne zadrži jih zase, ampak jih pošlje k njemu. Učenec ves čas išče, kje prebiva Gospod. Ko ga odkrije, gre k njemu in pri njem prebiva. To je temeljno za učenca. Bivati skupaj z Gospodom. Ni važno, kaj Jezus govori ali dela. Važno je biti z Njim. Janezov evangelij bo kasneje to izrazil še močneje. Jezus bo učencem rekel, naj ostanejo v Njem in On v njih. V velikoduhovniški molitvi (Jn 17): Ti v meni in jaz v njih... Jezusov dom in bivališče je Oče. Če hočem prebivati z Njim, moram hoditi za njim in mu slediti. Biti z njim v uboštvu in ponižnosti, biti z njim v pravičnosti in usmiljenju.

Ko slišimo ostati z Jezusom si predstavljamo predvsem molitev. A ni samo to. V vsem našem delovanju in odnosih smo povabljeni, da se vprašujemo: »Kje stanuješ?« Slediti mu v veselju in v žalosti, pri delu in med počitkom. Bistveno je, da smo vsak trenutek z Njim, v Njem, iz Njega in Zanj. Tako je namreč on za nas. Če on stanuje v veselju, bomo veseli, če stanuje v žalosti, bomo žalostni; če stanuje v dejavnosti, bomo z njim v njej; če je v bolezni, bomo z njim v njej. Vedno smo v miru, ker smo z Njim in On z nami in v nas.

Na začetku tega leta se odprimo tej veliki milosti in si zaželimo, da bi jo sprejeli, kajti On nam jo hoče podariti in čaka, da jo sprejmemo. Najti, kje Kristus prebiva v vsakem trenutku našega dne in biti z njim. V tem je naša ljubezen, veselje in mir.