Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,7-13)
Tisti čas je Jezus poklical dvanajstere ter jih začel pošiljati po dva in dva in jim je dal oblast nad hudimi duhovi. Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo po dveh oblek. In govoril jim je: »Koder koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod. In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« In šli so ter oznanjali pokoro; tudi mnogo hudih duhov so izgnali in mnogo bolnikov so z oljem mazilili ter jih ozdravili.
Jezus je svoje učence poklical, da bi se učili biti z njim in da jih bi lahko pošiljal. Protislovno in dopolnjujoče. Biti z Jezusom v zaupnem in intimnem prijateljskem odnosu ter oznanjati njegovo sporočilo.
Prvo berilo govori o privilegiju, da sva po Jezusu, sredniku nove zaveze, lahko v intimnem stiku z Bogom. Posledično hrepeniva, da bi vsi spoznali Njegovo moč in Besedo, Evangelij, Dobro in Veselo novico.
Mi smo ustvarjeni za občestvo z Bogom. On je v nas mi v njem. V tem je največje veselje in samouresničitev. Kot njegovi družinski člani lahko zajemamo iz njegovega miru in ljubezni (=izročenosti vsakemu izmed nas). To resnico okušamo in iz nje zajemamo pri vsaki evharistiji, maši. Iz evharistije = zahvaljevanja Bogu, da nam po vsem podarja samega sebe, nas pošilja k drugim. Če gremo k drugim brez stika z Gospodom, naše življenje ni avtentično, prizadevanja pa votla. Če menimo, da bomo lahko živeli intimnost z Bogom brez skrbi za druge smo žrtve prevare in lastne sebičnosti. Najino življenje je izpolnjeno, če zajemava iz Božje ljubezni in jo deliva z drugimi in obratno.
Comments