Prerok Jeremija govori narodu, ki nosi globoke rane. Nekatere so posledica lastnih odločitev, druge so sad nasilja in zgodovine. Kljub temu Bog izreče obljubo, ki presega vsako človeško logiko: »Ozdravil te bom in zacelil tvoje rane.« Bog ne zanika bolečine, ampak stopi vanjo. To je vedno njegova pot.

Tudi v evangeliju učenci doživljajo noč, veter in razburkano morje. Veslajo, trudijo se, vendar ostajajo sredi valov. Jezus ne utiša najprej viharja. Najprej pride k njim. Šele njegova navzočnost spremeni njihov pogled na vse drugo. Peter nekaj trenutkov hodi po vodi, dokler gleda Kristusa; ko začne gledati valove, ga prevzame strah.

Duhovni očetje in matere pogosto govorijo, da največji vihar ni okoli mene, ampak v meni. Misli, strahovi in predstave se dvigajo kakor valovi, srce pa izgublja mir. Sveti Duh prihaja kot tihi Božji dih, ki ne kriči nad mojim nemirom, ampak počasi vrača srce v Kristusovo navzočnost. Njegovo prvo delo ni spreminjanje zunanjih okoliščin, ampak zdravljenje globine srca, kjer se rojevata zaupanje in mir.

To vidim tudi danes. Mnogi živijo v negotovosti zaradi draginje, visokih cen stanovanj in vse težje dostopnega zdravstvenega varstva. Družine se sprašujejo, kako bodo zmogle nove obremenitve, mladi odlašajo z ustvarjanjem doma, ker prihodnost ostaja nejasna. Obenem nas skoraj vsak dan dosegajo novice o vojnah, nasilju in razdeljenosti med narodi. Veter strahu piha tudi skozi naše domove.

Evharistija postane kraj, kjer Kristus znova stopi v moj čoln. Ne daje mi najprej razlage za vse, kar se dogaja, ampak podarja samega sebe. Ko prejmem njegovo telo in kri, se moje srce počasi uči njegove navzočnosti. Cilj evharistije ni samo trenutek pri oltarju, ampak da Kristus zaživi v meni in da po Svetem Duhu moje srce postane prostor njegovega miru. Takrat tudi sredi razburkanega sveta odkrijem, da največja varnost ni v tem, da ni vetra, ampak da je On navzoč.

Ko se moje srce umiri v Bogu, se spremeni tudi moj pogled na ljudi. V drugem človeku ne vidim več tekmeca ali nevarnosti, ampak brata, ki skupaj z menoj pluje skozi isto noč. In morda je prav to prvi čudež Svetega Duha: da iz prestrašenega srca počasi ustvari srce, ki zaupa Kristusu bolj kakor valovom.