»In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal« (Lk 5, 17)

Jezusov križ reši vsakogar izmed nas. Na njegovem križu vidimo svojo temo, bolezen in zlo sovraštva do Boga in do sebe. Za nas se vse konča s temo in smrtjo, našo glavno boleznijo. Jezus pa pravi, da se vse konča z zmago nad nočjo in smrtjo. Zato nas skupnost privede h Kristusu ali pa Kristusa k nam, bolnikom. On se ukvarja z vsakim izmed nas, bolnikov. Ne ukvarja se z našo boleznijo, ampak z nami. Na nas polaga roke in se nas dotika. On je moč Boga, Trojice, v akciji. Z dotikom se poistoveti z nami. V občestvu z Njim je naša bolezen premagana. On nas zdravi in skrbi za nas. Zdravi nas njegova zastonjska ljubezen, njegovo spoštovanje in njegovo podarjanje samega sebe, da nosi naše breme zla in ga imenujemo odpuščanje. Njegovo odpuščanje je večji čudež kot obuditev iz smrti. Izkustvo njegove ljubezni je večje od vsake bolezni, vsakega zla in same smrti. Danes se množično pretvarjamo, da zla ni, zato tudi nimamo ljubezni in si jo zaman poskušamo sami zaslužiti. On nas ozdravlja te slepote, hromosti in gluhosti. Pomeni, da nam je na križu že vse odpustil. Ko to vidimo, lahko sprejmemo njegovo brezpogojno ljubezen. Božja moč služi nam. Sebičnost pa nas izrablja in zlorablja.