Dotika se me Pavlov spev o končanem boju in ohranjeni veri. Sveti Duh je tista nevidna Moč, ki v moji notranjosti razpihuje ogenj stanovitnosti, da sredi sveta, ki hlepi po praznem blišču in bleščečih oblačilih, ohranjam treznost duha. On je tisti, ki v mojem bivanju tke sveti mir, v katerem darujem ne iz obilja, temveč iz svoje revščine, vse svoje preživetje položim v božje roke.

V tradiciji poti k zedinjenju z Bogom je vsak trenutek priložnost za čuječnost. Ko se v evangeliju bogataši razkazujejo s svojimi darovi, revna vdova pa v tišini odda svoja dva novčiča, pokaže resnično darovanja. Sveti Duh v mojem srcu deluje kot dar razločevanja, ki razkrinka hrupno pobožnost in me vodi v skrito darovanje. Poboženje se uresničuje v tej popolni izpraznitvi (kenosis); ko sredi lastne nemoči in starosti, o kateri poje psalm, ne neham upati in hvaliti Gospoda, moje bivanje postaja živa daritev, ki razširja vonj večnosti.

Sveti Duh prebuja moč vstajenja tam, kjer se soočamo s pritiskom videza in družbeno prezrtostjo. Prevladujoča kultura časti le tiste, ki se znajo "prodati" in zasedati prva mesta. A če se odločim za tiho, neopaženo dobro delo, se uresničuje poboženje. V trenutku, ko se sredi hude bolezni ali osamljenosti v nekem slovenskem domu ne vdam grenkobi, ampak v moči Svetega Duha svoj zadnji "novčič" moči darujem za molitev in delo za druge, v meni vstaja Kristus. Ta skrita daritev srca, ki nima nobene zunanje slave, je v božjih očeh dragocenejša od vseh hrupnih projektov.

Slovenija nosi rane medijskega in političnega spektakla, kjer se slišijo le tisti najglasnejši, ki iščejo priznanja na trgih. Vstajenje se razodene tam, kjer sredi tega hrupa običajen človek – morda upokojenec z minimalno pokojnino ali prekarni delavec – kljub lastni stiski ohranja dostojanstvo in neuklonljivo poštenost. Ko se v našem javnem prostoru pojavi drža vdove, ki ne prosi za pozornost, temveč s svojo skromnostjo in vztrajanjem v dobrem tiho spodkopava sistem pohlepa, tam nastopa božja pravičnost. Vsako dejanje solidarnega deljenja tistega malo, kar ljudje imamo, ko sredi draginje sosed pomaga sosedu, je sad Svetega Duha, ki v našem narodu nevidno tke mrežo nove, nebeške kulture, kjer majhno postane neskončno veliko.

Sveti Duh me vodi v globino bivanja. Zato molim: »Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost.« Moje bivanje v postaja daritev, ko v moči Duha Vstalega vsak svoj dih polagam na oltar njegove Ljubezni.