Globina Božje ljubezni nas kliče k radosti, nas pošilja in nam obljublja mir sredi življenjskih bojev. Izaija (Iz 66,10-14) nas vabi: "Veselite se z Jeruzalemom!" kakor mati tolaži otroka, tako bo Bog tolažil svoje ljudstvo. Ta podoba nam kaže, da smo kljub vsem težavam varno zaviti v Njegovo ljubezen. Tudi psalm nas vabi v veselje, kajti vsako našo preizkušnjo je z vero mogoče preživeti. On "spreminja morje v suho zemljo". Pavel v Galačane (Gal 6,14-18) spodbudi: "Ne bom se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa" Naš edini ponos naj bo Kristusova ljubezen, ki nas osvobaja vseh lažnih varnosti. V evangeliju (Lk 10,1-12.17-20) Jezus pošlje dvainsedemdeset učencev v parih. Spomni jih, da je "žetev obilna, delavcev pa malo". Kljub nevarnostim jih vabi, naj ne nosijo ničesar s seboj, razen zaupanja v Njegovo previdnost. Kristusova navzočnost je ključna. Učenci se vračajo navdušeni, ker "so jih hudobni duhovi ubogali". Jezus pa jim odpre obzorje: "Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih."

V majhni vasici je živel stari kmet Peter, ki je kljub revščini vedno imel besedo tolažbe za sosede. Ko mu je nekoč mladenič rekel: "Kako lahko tako veselo poješ, če imaš toliko težav?" je odgovoril: "Ko sem bil majhen, me je oče naučil: kadar tehtaš vrečo, najprej položi vanjo kamenje vere, potem pesek ljubezni, pesem pa pride sama. Leta kasneje, ko je vas doletela poplava, je prav Peter s svojo vero navdihoval vse, da so skupaj obnovili domove.

Kakor Izaijev Jeruzalem prinaša tolažbo, tako lahko vsak od nas postane vir upanja. Marja, ki obiskuje samotne sosede, s svojimi obiski prinaša več kot le hrano, prinaša Božjo prisotnost. Mladinska skupina, ki je šla po vzoru Jezusovih učencev na poletno delo z brezdomci, je doživela, kako "so njihova imena zapisana v nebesih". To jim pomeni več kot vsa zemeljska priznanja.

Naj nas današnja beseda navdihne, da bomo širili radost, hvalili Boga sredi preizkušenj, ter kakor Pavel našli ponos samo v Kristusu. Kakor v svet poslani učenci zaupamo, da nas On že nosi v svojih rokah. Naj naša pot ne bo obremenjena s strahom, temveč napolnjena s pesmijo hvaležnosti. Naša največja varnost je vedno v tem, da smo Njegovi. Kakor je Peter iz naše zgodbe našel veselje v preprostem zaupanju, tudi mi lahko vsak dan odkrijemo, da je prava radost dar, ki ga najdemo, ko se izpraznimo sebe, da postanemo polni Njega. Naj bo ta nedelja nov začetek vere, ki ne zasužnjuje, temveč osvobaja, ki ne obremenjuje, temveč razveseljuje: "Približalo se nam je Božje kraljestvo!"