Danes nas Božja beseda postavlja pred eno najbolj radikalnih in zahtevnih Jezusovih besedil. Medtem ko gredo množice za njim, se Jezus obrne in jim pove, kaj pravzaprav pomeni biti njegov učenec. Ne govori o čudežih, ki jih bodo doživeli, ne o slavi, ki jo bodo deležni. Nasprotno. Govori o križu. O odrekanju. O tem, da ga je treba ljubiti nad vse drugo, celo nad lastno družino in življenje. In na koncu jih – in nas – vpraša: «Ali si lahko privoščiš biti moj učenec? Ali imaš dovolj moči, da dokončaš to zgodbo?»

Ta govor lahko razumemo kot grožnjo. A če ga poslušamo skozi luč prvih dveh beril in modrosti svetopisemskih razlagalcev, postane ta besedilo osvobajajoča in spodbudna resnica. To ni klic v suženjstvo, temveč povabilo k resnični svobodi.

Prvo berilo iz Knjige modrosti nam nastavi ogledalo: «Ali moremo spoznati Božji načrt?» Avtor priznava našo omejenost. Ne vemo, kaj je v nebesih, kaj je na zemlji pa tudi težko odkrivamo. Naše načrte pogosto zmedejo strasti, želje in naša kratkovidnost. Sami sebi smo lahko največja ovira na poti rasti v resnico sinov in hčera našega Očeta.

Modrost je naša učiteljica. Ona je «Sveti Duh, ki prihaja od Boga». Ni človeška iznajdljivost, temveč dar od Boga. Je milost, ki nam jo Bog podari, da bi lahko razlikovali med tem, kar je pomembno, in tem, kar je le navidezno. Je osebna notranja luč, ki nam pomaga razumeti njegovo načrte in sprejeti prave odločitve.

Božjo modrost križa nam je razodel v Jezusu in v njegovem evangeliju. Ko Jezus zahteva, da ga ljubimo nad vse, nam ničesar ne jemlje, temveč nam daje merilo ljubezni. Vse, kar imamo – družina, življenje – je dar. Največji dar pa je Bog sam. Ko ga sprejmemo za svoje resnično središče, vse drugo dobi svoj pravi pomen in vrednost. Ljubiti družino v Gospodu je veliko lepše in globlje kot ljubiti jo samo iz sebe in svojih omejenih moči.

In potem pride križ. «Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.» Križ ni nekaj, kar bi si mi izbirali. Križ je življenje samo, v svoji vsakdanjosti, s svojimi težavami, bolečino, neuspehi in napakami. Jezus ne reče: «Išči si križ!», ampak: «Vzemi svoj križ, tistega, ki je že del tvojega življenja, sprejmi in ga nosi z ljubeznijo, z menoj in za menoj.»

Da bi lažje dojeli, nam Jezus pove primer graditelja in kralja. Ne zato, da bi nas prestrašil, ampak da bi nas spodbudil k premišljenosti. Preden se odločimo zanj, naj najprej sedemo in preštejemo svoje sredstva. Kaj so moja sredstva? To so: milost, ki jo prejemam v molitvi, moč, ki jo dobivam iz Evharistije, modrost njegove Besede in podpora skupnosti Cerkve. S temi «sredstvi» je križ mogoče nositi in postaja celo orodje odrešenja.

Apostol Pavel pošlje sužnja Onesima nazaj k njegovemu gospodarju Filemonu. Ne pošilja ga kot sužnja, ampak kot ljubljenega brata. Pavel ne razveljavi družbenih struktur, ampak jim daje popolnoma novo kakovost. Križ, to je vsakdanje življenje, postane prostor, kjer so sužnji sprejeti kot bratje, kjer si vzajemno odpuščamo in ljubimo. To v praksi pomeni biti Jezusov učenec in hoditi za njim! Onesim za Filemona ni več le «uporabna stvar» (kakor mi včasih hočemo uporabljati ljudi okrog sebe), ampak človek, brat v Gospodu. Ko hodimo za Kristusom in iz Njega zajemamo, ko je on naš zaklad, se naši odnosi preobrazijo. Naš "križ" odnosa z bližnjimi postane priložnost za usmiljenje, spravo in ljubezen.

Gospod nas ne kara, temveč nas vabi k modrosti. Vabi nas, da nismo naivni, ampak zavestni in čuječi. Da sprejmemo resničnost svojega življenja z vsem, kar prinaša. Namesto da bežimo pred težavami, jih lahko sprejmamo kot priložnosot za rast v svetosti in živjenju iz Njegovega Duha.

Psalm nas danes uči moliti: "Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti." Najlepša molitev za današnjo nedeljo. Gospod, daj mi modrost, da bom videl, kaj je resnično pomembno. Daj mi pogum, da bom sprejel svoj križ – svoje vsakdanje dolžnosti, težave in napake – in jih skupaj s teboj in za teboj živel in nosil. Hvala ti za radost, da bom v vsem tem videl priložnost, da postanem tvoj resnični učenec, ki ne gradi gradov na pesku, ampak gradi svoj zaklad v nebesih.

Bratje in sestre, ali si lahko privoščimo biti njegovi učenci? Z njegovo milostjo – seveda lahko. In to je naš največji zaklad.

Naj tako bo. Amen.