Jakobov boj z angelom v 1 Mz 32,23-32 razkriva globino duhovnega preobrata: "Ne bom te izpustil, dokler me ne blagosloviš" postane ključ vere, ki vztraja kljub ranam in negotovosti. Kakor Jakob, tudi psalmist išče Boga sredi stiske, zaupajoč v Njegovo pravičnost. V Matejevem evangeliju (Mt 9,32-38) Jezus osvobodi nemega. Pokaže svojo sočutnost do množic, ki so "utrujene in razkropljene kakor ovce brez pastirja". Razkriva Božje srce, ki vabi k prošnji, da Gospod pošlje delavce na svojo žetev. Matej prikazuje Kristusovo usmiljenje kot odgovor na vse oblike suženjstva. Kakor Jakob dobi novo identiteto po nočnem boju, tudi nemi človek najde glas v Kristusovi prisotnosti. Jakobova spremenjena hoja po spopadu nas uči, da prava blagoslovljena vera nosi sledove boja, a prinaša globlje spoznanje Boga. Psalmistovo hrepenenje po Božji bližini odmeva v Jakobovi vztrajnosti in Jezusovi skrbi za izgubljene. Nemost kot simbol duhovne blokade odpade pred Kristusovo močjo. Kakor Jakob ne more več hoditi po starem, tudi osvobojeni človek ne more več molčati. Naj nas Jakobov boj navdihne, da vztrajamo v molitvi tudi ko se zdi, da Bog molči, ker nas ravno v takšnem trenutku preoblikuje. Kakor Jezus vidi utrujene množice z očmi sočutja, tudi mi lahko postanemo njegove roke, ki prinašajo osvoboditev onim, ki so "razkropljeni" po življenjskih poteh. Naj bo naša vera kakor Jakobova, pripravljena da se borimo za blagoslov, Naj bo naša vera kakor psalmistova, da iskreno hrepenimo po Bogu in kakor Kristusova, ki je poln sočutja do vsake izgubljene ovce.