Berilo iz knjige preroka Miheja (Mih 5,1-4)

To govori Gospod: Ti, Betlehem- Efrata, majhen si med Judovimi tisočnijami, iz tebe mi izide on, ki naj vlada v Izraelu; njegov izhod je od nekdaj, iz dni starodavnosti. Zato jih izroči v oblast drugih do časa, ko porodnica porodi in se ostanek njegovih bratov povrne k Izraelovim sinovom. Trdno bo stal in pasel čredo z Gospodovo močjo, z veličastjem imena Gospoda, svojega Boga. V miru bodo prebivali, kajti raztegnil bo odslej svojo oblast tja do koncev zemlje. Tak mir bo.

Pri maši prosimo, da bi nam praznik Marijinega rojstva pomagal rasti v miru. Ta Marijin praznik nam govori o Božji ljubezni do nas in tako resnično povečuje mir v naših srcih. Marijino rojstvo je za nas znamenje, da nam je Bog že podaril odrešenje. Marijino telo in srce je pripravil za rojstvo Jezusa Kristusa.

Sv. Pavel v pismu Rimljanom zapiše: »Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati« (Rim 8,29).

Besede so še posebej resnične za Marijo, ki je bila po podobi Sina. Bog je vse uredil po tem svojem namenu: »Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.«

Bog je pripravil vse človeške rodove vse časov s pogledom na Marijino in Jezusovo rojstvo. Deloval je po Božje.

V današnjem evangeliju je pokazan človeški in Božji delež, ki sta bila potrebna za Marijino rojstvo.

Dolgočasen spisek rodov je v resnici sinteza žive zgodovine grešnikov, ki jo je Bog vodil k rojstvu Marije in Jezusa.

Končno se je Božji načrt uresničil v moči Svetega Duha na izreden način, ki ga Jožef ni zmogel takoj dojeti.

A za uresničitev Božjega načrta niso dovolj človeški rodovi, ampak je nujno potreben poseg Svetega Duha.

Vse to nam govori o Božji ljubezni, ljubezni Boga Stvarnika in Odrešenika, ki nas vabi k sprejemanju in sodelovanju pri njegovi zgodbi z nami in naši z njim.

Zahvalimo se Bogu, ker nas brezpogojno ljubi in vso našo zgodovino zajema v svojo zgodovino stvarjenja in odrešenja.