"Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. In tisti dan me ne boste ničesar spraševali."
Zadnji Jezusovi govori niso slovo. So prej »nasvidenje« po boleči ločitvi. Mati in otrok vidita drug drugega šele po ločitvi med porodom. Učenec je pred križem žalosten kot žena, za katero je prišla ura poroda. Vstali Jezus bo spet videl svoje učence, kot ga bodo videli tudi oni: to bo veselje velikonočnega srečanja. Veselje, ki izhaja iz križa, je nepremagljivo: je ljubezen in življenje, ki premaga sovraštvo in samo smrt. Žalost in veselje sta začimbi našega življenja. V žalosti velike noči se rodimo novi ljudje, v veselje življenja, ki traja za vedno. To je dokončni dan, Gospodov dan. Božji molk postane »Beseda«; čas nerazumevanja in žalosti se spremeni v razumevanje in veselje. Nič več nam ni treba spreševati, ker vemo, da je Gospod z nami (prim. 21,12). (foto: Jože Novak)
Comments