Gospod, tudi sam se kakor Herod neštetokrat ujamem v past pričakovanj ljudi in lastnih strahov. Hvala, ker ljubiš grešnike. Preberem odlomek:
Herodiada ga je sovražila in bi ga rada umorila, pa ga ni mogla. Kajti Herod se je Janeza bal, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je varoval; kadar koli ga je poslušal, je bil v veliki zadregi; poslušal ga je pa rad...In brž je pohitela pred kralja ter ga prosila: »Hočem, da mi takoj daš na krožniku glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je zelo užalostil, toda zaradi prisege in zaradi gostov ji ni maral odreči; poslal je takoj krvnika in ukazal prinesti Janezovo glavo...
Herod omahuje med javnim mnenjem in svojim srcem. Odloči se za nekaj kar gre proti temu, kar ve, da je prav. Posledice so strašne, a nima moči, da bi se uprl. Ali sem bil sam že kdaj v podobnem položaju? Za katere od svojih odločitev še posebej potrebujem Božjo moč in modrost? Kaj bi prosil Jezusa?
Comments