Ponedeljek, 5 VT, 11.5.2020, Jn 14,21-26

»Če me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me pa ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. Besede, ki jih slišite, niso moje, ampak Očeta, ki me je poslal. To sem vam razodel, ko sem bil pri vas. Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, pa vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.«



Jezusa ljubim, če živim kakor on in se držim njegove besede. Njegova beseda pa je zapoved, naj se ljubimo med seboj. Le kdor ljubi Sina in brate, okuša Očetovo ljubezen. Bivališče Boga med ljudmi, njegova dokončna zaveza, je zaveza ljubezni. Če ljubim Jezusa, postanem tempelj Boga, prostor njegove prisotnosti: v sebi imam Sina, ki je v Očetu, in Očeta, ki je v Sinu. V meni Oče in Sin postavita svoje bivališče in se pokažeta meni in v meni. Prostor, ki mi/nam ga Jezus pripravlja pri Očetu, smo mi sami, ki v ljubezni postanemo njegovo in Očetovo bivališče. Le če ljubim, sem sposoben spoznavati. Zato nam Sveti Duh, ki je ljubezen, dajel razumeti vse, kar nam je Sin povedal.

8 views0 comments

Recent Posts

See All