»Ne bo se prepiral in ne vpil, nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega stenja ne ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. In v njegovo ime bodo upali narodi.«
Jezus se umakne, da se ne bi prepiral in vpil v svojo obrambo, ker so ga hoteli pokončati. Ni uveljavljal svoje pravice tako, da bi se upiral hudobnežu. On je zlo v sebi zaustavil, ker ga ni vračal. Vpitje služi za sebično uveljavitev in gospodovanje. To je stara praksa, ki dobiva danes v medijih in tudi parlamentih nezaslišano moč. Jezus ne uveljavlja svojega gospodovanja, ampak služi. Ne išče reklame in ne zahteva pomembnosti v očeh ljudi. On posreduje krotko in ponižno modrost Sina: on stoji pred Bogom in iz tega živi svoj odnos do vseh nas in tudi do sebe. On je dobrohoten do vseh nalomljenih in tlečih. Na križu bo privedel do zmage svojo sodbo: božja kazen je odpuščanje in usmiljenje, brezpogojna ljubezen do konca. Zato lahko vsi upamo v njegovo »Ime«: Jezus, Bog-ki-rešuje, je Emanuel, Bog-z-nami (1,21-23). »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12). »Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Jl 3, = Apd 2,21). Ne samo verni, ampak tudi pogani bodo in že upajo vanj.
Comments