Sobota, 18.1.2020, 2. nedelja med letom, 19.1.2020, Jn 1,29-34

Teden molitve za edinost kristjanov

Gospod, hvala ti, ker lahko sredi vseh mogočih in nemogočih trenutkov življenja gledam vate, ki vsakega izmed nas držiš za roko in gledaš v oči. Ne bojte se! Preberem odlomek:


»Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj; zakaj bil je prej ko jaz... ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati na njem, ta je, kateri krščuje s Svetim Duhom.‹ In jaz sem videl in sem priča, da je ta Božji Sin.«


Jezusovo trpljenje ni božja kaprica, ampak posledica našegastrahu pred Bogom. Naš strah je tisti, ki hoče žrtev, ki hoče svojo nemoč in strah vreči na nekoga drugega. Naš strah hoče, da je za vse, kar ni prav, kriv nekdo drug, ne jaz. To je tudi jedro greha. Zato podiramo odnos do sebe in drugih. Zato uničujemo stvarstvo.

Greh, o katerem govori evangelist Janez, je moralno zlo, ki uničuje svet. Jezus s krstom kot prostovoljna žrtev sprejme nase posledice našega moralnega zla. Zavestno se odloči, da bo na svojem telesu nosil posledice pokvarjenosti, ki ji dajemo prednost v odnosih do sebe, bližnjega in stvari. Bog mu je obljubil, da bo pokazal moč svoje ljubezni do njega in do vsakega človeka. Jezusovo poslanstvo pa je, da tej prevari, ki hoče gospodariti tvojemu in mojemu življenju, vzame moč in razkrinka njeno zlaganost. Zato je prišel. Po apostolih in Cerkvi je njegovo poslanstvo danes dohitelo tudi tebe in mene.

Krst je torej tudi poslanstvo zate in zame, če seveda to želiva. Resnica, ki naša srca osvobaja brezglavega vrtenja okrog sebe in nesmisla življenja, je tako čudovita, da vanjo takoj želim povabiti še tebe. Da bi tudi ti zadihal iz svobode in lepote tega, da si božji sin ali hči prav sredi krhkosti in ničevosti, ki ju morda ta hip doživljaš. Tudi tebi iz vsega srca in iskreno želim, da bi se razveselil, ker nič več ne pripadaš smrti in grehom, ki jih delamo, ampak njemu.



31 views0 comments

Recent Posts

See All