Sobota, 8.2.2020, 6. nedelja, 9.2.2020, 1 Kor 2,1-5

Skrivnost ni nekaj nerazumljivega, ampak neskončna možnost odnosa in življenja, ki nas vabi vedno v nove globine in širine vzajemne podarjenosti - ranljivosti. Odpiram se Božji lepoti bližine in nenehne navzočnosti. Hvala ti, Gospod. Preberem odlomek:


Bratje in sestre, ko sem prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepétu. Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji môči.


Pavel spregovori o srčiki krščanstva. V lastni šibkosti in slabosti Korinčanom in nam oznanja Kristusa križanega, možjo moč in modrost. Ljudi ne priteguje z lastno močjo, spretnostjo ali gotovostjo. Pokaže jim, kdo je v resnici Kristus. Kristjan pomeni izbrati Boga, ki je postal ranljiv človek, da bi nas prav v naši raljivosti povezal s seboj in med seboj. V ranljivosti in ranjenosti lahko najdemo Boga in smo v njem, z njim in zanj. Cerkev je zgrajena na ranljivosti in krhkosti. Danes smo nenehno pod pritiskom, da moramo biti močni in neodvisni, samozadostni in vasezaverovani. Če smo šibki se smatramo za izgubljene in zlomljene. Kako jaz doživljam svojo krhkost? Pavel v krhkosti in šibkosti pokaže moč vere. Kako se v mojem strahu lahko izkaže moč vere. Vsemogočni Bog je izbral, da je z nami v naši ranljivosti in prav tako ranljiv. Ali tudi sam postajam ranljiv in resničen? Nežnost je polnost moči (Janez XIII).



36 views0 comments

Recent Posts

See All