»Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi, kateri so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od tega, česar imajo v izobilju, ta pa je vrgla od svojega uboštva vse, kar je imela, vse svoje premoženje.«
“Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu” (2 Kor 8,9). Vdova je pravi učitelj, za katerega se večinoma ne zmenimo. Kot farizeji gojimo kult lastne podobe, samoljubja in samovšečnosti. Vse ljudi uporabljamo. Sebe postavimo namesto Boga. Vdova pa je neopažena, uboga in ponižna. Podari svoje življenje drugim, kakor Jezus. Jezus o njej izreče slovesno trditev z Božjo avtoriteto. Še zadnjič vabi in kliče učence, koga naj imajo za učitelja prave življenjske drže do Boga, sebe in bližnjih. Pokliče jih, naj opazujejo to, česar še videli niso in kar imajo v vsakem primeru za malo pomembno. Boga priznamo za Gospoda šele takrat, ko mu izročimo vse svoje življenje. Drugače ga imamo za malika s katerim se želimo sebično okoristiti.
Comments