Sreda, 14.10.2020 - ZANEMARJANJE LJUBEZNI

»Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete, zanemarjate pa sodbo in Božjo ljubezen.« (Lk 11.42).

Če samega sebe postavljam v središče vsega in iz svojega jaza delam svojega boga, potem sebe nimam za dar in se ne podarjam, ne delim z drugimi. Zame je dajanje desetine vredno posmeha, saj mi kaže, da vse prihaja od Očeta. Desetina ogroža moj lastni lažni jaz, ki se gre boga. Lahko sem zelo farizejski. Navzven prepoznam Božji dar v malih stvareh. Od znotraj pa si hočem prilastiti Boga in sem hudoben do bližnjih. Moje sodbe o drugih so neusmiljene. V svojih sodbah sem izrazito krivičen in ateističen. Pravična sodba z moje strani bi bila ta, da nikogar ne sodim, ne obsojam in da dajem, kar sem prejel od Boga, da zaživim kot dar. Kot farizej pa delam ravno nasprotno. Ne dam vsega kar sem prejel in nočem Božjega usmiljenja. Ne ljubim bližnjega, ampak le sebe z vsem kar sem, pa še to se na koncu izkaže kot napačno, saj jaz nisem središče in ne morem biti bog, ne sebi ne vam. Ne živim Božje ljubezni = izgubljam življenje v sedanjosti. Zato pravi Jezus: Žal mi je zate = gorje.