»Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo."
Sol daje okus in ščiti pred pokvarljivostjo, poleg tega je tudi simbol modrosti, prijateljstva in požrtvovalnosti. Skupnost je sol, kadar ima okus po blagrih. Ti nam dajejo naše znanje in okus (znati = imeti okus), nas ščitijo pred pokvarljivostjo, nam dajejo modrost, sposobnost prijateljstva, pripravljenost, da plačamo ceno zanj: so naša istovetnost Očetovih sinov. Naša istovetnost je »sol zemlje«: ne daje smisla samo našemu osebnemu, temveč obstoju vsakega človeka. Sinovsko in bratovsko življenje je za vse sam okus življenja. Če kdo ni nikomur sin in brat, kratko malo ne obstaja. Zlahka izgubimo okus po Kristusu, ki je v tem, da znamo dati življenje z ljubeznijo in ponižnostjo. Seme Besede, ki nas dela sinove, se lahko ne prime, lahko se posuši, tik zatem, ko se je prijelo, lahko ga zaduši, potem ko je zraslo (13,18-22). Modrost sveta ni modrost križa. V vsakem izmed nas poteka velik boj med modrostjo ljubezni in nespametjo sebičnosti. Če nimam okusa po Kristusu, nisem vreden nič in ne služim nikomur.
コメント