»Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse vam bo čisto.« (Lk 11,41)
Naša kultura temelji na videzu in zunanjosti, na blesku in laskanju. Jezus nam postavlja nasproti luč podarjanja in usmiljenja, ki izvirata iz človekovega srca: iz spoznanja Jezusa Kristusa, našega Gospoda (prim. Flp 3,8). Skrb za potrebne je materialni vidik usmiljenja, ki smo ga deležni in ga lahko delimo z drugimi. Ta skrb iz "krivičnega bogastva" (ukradenega drugim) naredi dobro bogastvo. Srce, ki ga podarja, nič več ne poseduje, ampak daruje. Posedovanje sebe in stvari nas ločuje od Očeta in bratov in sester. Ko skrbim za potrebne moje bogastvo spet postane dar, ki sem ga kot takega sprejel in ga zato lahko darujem naprej. Ker smo vsi bratje/sestre, nas skrb za druge »rešuje smrti«, ki je v človekovem srcu, »in očiščuje vsakega greha« (Tob 12,9), ker nas dela usmiljene, kakor je usmiljen Oče (6,36).
Comments