Torek, 18.2.2020, Jak 1,12-18

Jezus, hvala ti, ker si pokazal pot iz vseh skušnjav in jo tvoj Duh udejanja tudi v meni. Hvala ti za brate in sestre, ki mi pomagajo zajemati iz tvoje svobode in razločevanja. Preberem odlomek:

Blagor človeku, ki vzdrži v skušnjavi, zakaj preskušen bo prejel krono življenja, ki jo je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo. Nihče naj v skušnjavi ne govori: »Bog me skuša.« Bog namreč ne more biti skušan k hudemu in sam ne skuša nikogar. Vsak pa je skušan po lastnem poželenju, ki ga vleče in vabi; ko pa se je poželenje spočelo, rodi greh, greh, ko je storjen, pa rodi smrt. Ne motite se, moji ljubi bratje, vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. Radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari.

Skušnjavo je potrebno zaznati, šele potem se je lahko ubranim in zdržim. Tiste, ki se trudijo sodelovati z Božjo dobroto skušnjava ne more skušati s slabim in hudobijo, ampak jih skuša pod podobo dobrega, ki se sploh ne zdi skušnjava. Ali kaj podobnega pri sebi prepoznavam? Kje me skuša pod podobo dobrega? Kaj mi navkljub dobrim namenom uide in me presega, da pretiravam? Jakob vabi naj ne varam samega sebe. Sebe varam, če ne priznam svojih meja in tega kar sem v resnici, ampak se grem nekaj drugega in sem s tem pod vplivom slabega. Katere resnice o sebi težko sprejemam? Vsak stavek opisuje Božjo dobroto. Bog me pozna v vseh zlaganostih in krivdah in me ljudi. Ni se mi potrebno pretvarjati. Pošteno mu povem, kar želim in se mi zdi potrebno.



8 views0 comments