25.10.2021 – Svoboda ali suženjstvo

Rimljanom (Rim 8,12-17)

Bratje, nismo dolžni mesu, da bi po mesu živeli. Če po mesu živite, boste namreč umrli, če pa z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli. Kateri koli se dajo voditi Božjemu Duhu, ti so Božji otroci. Kajti niste prejeli duha suženjstva zopet v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« Sam Duh pričuje z našim duhom, da smo Božji otroci. Ako pa otroci, tudi dediči, dediči Božji, sodediči pa Kristusovi, če le z njim trpimo, da bomo z njim tudi poveličani.

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 13,10-17)

Jezus je učil v neki shodnici v soboto. In glej, bila je tam žena, ki je bila bolna osemnajst let; bila je sključena in se ni prav nič mogla vzravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je poklical in rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni!« In položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.

Današnja besedila vztrajajo pri svobodi. Nismo prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak smo prejeli duha posinovljenja. Tam kjer je Gospodov duh, tam je svoboda. V evangeliju Jezus osvobodi bolezni in hudega duha neko ženo kar pred očmi načelnika sinagoge, ki ga skrbi upoštevanje sobotnih predpisov, ne pa zdravje žene.

Bog nas hoče resnično svobodne. Pavel nam pokaže pogoj za takšno svobodo: »Vsi ki se dajo voditi Božjemu duhu, so Božji otroci.« Resnična svoboda ni samodrštvo, samovolja in neodvisnost, ampak odprtost za Božjega Duha, zaupljiva in preprosta. Svoboden sem, ko poslušam in ubogam Božjega duha, ki me osvobaja suženjstva svetu in grehu.

Na svetu smo lahko sužnji številnim stvarem: modi, konformizmu itd. Številni nima/jo/mo poguma, da bi živeli tako, kot bi bilo prava in bi radi. Prilagodijo se duhu sveta, duhu starega človeka.

Kristjani smo poklicani živeti nov način življenja, ki ne sužnjuje temu kar delamo ali ne delamo, ampak omogoča najti načine za sodelovanje pri množenju dobrega, lepega in resničnega. Nov način življenja je živeti kot sinovi v svobodi z neskončnim zaupanjem v Očeta. Tako smo lahko svobodni od strahu zase in živimo na svetu kot Božji sinovi in hčere. Vsaka poklicanost je neponovljiva in vsak od nas živi svojo svobodo na svoj enkraten način. Duh nam zagotavlja edinost v različnosti in enkratnosti. Ljubezen omogoča svobodo sprejemanja in sodelovanja.