»Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega.« (Jn 17,15)

Jezus prosi z nas Očeta, da nas obvaruje hudega. Hudi je hudič, ki nas ločuje od Očeta, od bratov in sester in od življenja. Zapira nas v temo, samoto in žalost monologov. Trudi se, da sami uničimo, kar nam je Bog podaril in to kar smo: ljubljeni sinovi in hčere. Ostajamo v svetu in smo del njega, a ne živimo iz strahu zase in iz sebičnosti (ki nas tudi obdeluje), ampak iz Njegove ljubezni in odpuščanja, iz njegove svobode in spoštovanja slehernega izmed nas. V tem svetu in tem telesu lahko živimo kot otroci luči, ki sodelujemo z Božjo ljubeznijo, jo iščemo, prepoznavamo in delimo z drugimi. Ustvarjamo in soustvarjamo. Naš izvor in cilj je Oče, ne svet. Zato smo lahko veseli bratje in sestre in se ljubimo med seboj.