»Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)

Ljubezen in odpuščanje sta dar. Nikdar zasluga. Zato vedno lahko z veseljem molim: nisem vreden. Sem pa izredno vesel in hvaležen, da si ti, Gospod sam dar meni in vsem. Ne upam več vase, ampak vate. Zato ne morem obupati in se predati zlu. Kot majhen otrok sem, ki pričakujem vse od tebe, kakor dojenček od matere. Tvoja ljubezen in odpuščanje osmišljajta in rešujeta moje življenje, ne to kar posedujem, imam, zmorem in znam. Vse našteto brez zajemanja iz tvoje absolutne in brezpogojne ljubezni ni nič in ne pomaga k ničemur. Postaja beg in ustvarjanje pekla na zemlji, zase in za druge. Zahvaljevanje za dar pa ustvarja nebesa v meni in med nami.