V 1 Mz 19,15-29 Lotova družina doživi čudež rešitve, a Lotova žena se ozre nazaj in postane solni steber. Rešitev nas vselej vabi naprej, ne v obračanje v preteklost. Kdor zaupa, ga Bog nikoli ne zapusti sredi preizkušenj. V Mt 8,23-27 učence v čolnu zajame strah pred neurjem, medtem ko Jezus mirno spi. Njihov krik "Gospod, reši nas!" kaže, da tudi v središču nevihte lahko najdemo mir, če verujemo v Njegovo prisotnost. Kristus ni le tisti, ki pomirja viharje, temveč tisti, ki nas uči živeti z vero sredi njih. Lotova zgodba nas svarí pred navezanostjo na to, kar nas duhovno ubija, medtem ko psalmistova iskrenost postane zgled, kako brez pretvarjanja stopiti pred Boga. Učenci v čolnu spoznajo, da je njihov strah izvor nevernosti. Jezus jih vpraša po njihovi veri in pomiri valove. Kakor je Lot rešen iz pogubnega mesta, tudi mi lahko zapustimo vse, kar nas vleče nazaj v duhovno smrt. Vabi nasi, da jasno ločimo med svetim in pogubnim. Jezusova moč nad viharjem nas opogumlja, da kljub vsem življenjskim nevihtam zaupamo: On je v čolnu z nami in nobena sila nas ne more uničiti. Naj naša pot ne bo označena s strahom kot Lotova žena, temveč z zaupanjem psalmista in učencev, ki so kljub nevihti občutili rešitev.