Danes nas Božja beseda sooča z neizprosnim, a osvobajajočim vprašanjem: Ali v svojem bratu vidim božjo ikono ali le oviro za svoje ideje? V duhu Filokalije je krščanstvo pot nenehnega celjenja razkola med našim »ljubim Boga« in našim ravnanjem z bližnjim.

Apostol Janez je neposreden: »Kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi.« Očetje iz Filokalije pravijo, da ne moremo zgraditi hiše od strehe navzdol; temelj je ljubezen do bližnjega, streha pa ljubezen do Boga.

V današnjem družbenem dogajanju v Sloveniji in Evropi smo priča globoki polarizaciji. Ideologije nas silijo, da ljudi predalčkamo: na tiste, ki so »napredni«, in tiste, ki so »nazadnjaški«; na tiste, ki zagovarjajo življenje, in tiste, ki ga razvrednotijo.

Ko začnem nekoga sovražiti ali prezirati zaradi njegovih (tudi napačnih) prepričanj, moja molitev zamre. Sovraštvo je strup, ki najprej uniči posodo, v kateri se nahaja – moje srce. Prijateljstvo z Bogom zahteva, da ostanem »mehak« do človeka, tudi ko sem nepopustljiv do laži.

Jezus v nazareški sinagogi oznani: »Duh Gospodov je nad menoj ... da oznanim jetnikom prostost.« Danes ljudje nismo ujeti le v fizične zapore, ampak v ječe mnenj, strahu in odtujenosti. Sodobne ideologije pogosto obljubljajo svobodo, a nas zapirajo v osamljenost in nenehno tekmovalnost.

Kristus prinaša »milostne besede«. Te besede ne razbijajo, ampak celijo. Biti kristjan v službi ali družbi danes pomeni prinašati »leto Gospodove milosti« – to je čas, ko drugemu odpustimo dolgove in mu povrnemo človeško dostojanstvo, ki mu ga svet želi vzeti.

Predstavljaj si situacijo: ob kavi s sodelavci ali pri družinskem kosilu pogovor nanese na vročo temo (npr. evtanazija, redefiniranje družine ali politika, globalistično zatiranje kmetov). Ozračje postane težko. Čutiš, da te tisti, ki zagovarja kulturo smrti, osebno napada ali te zasmehuje zaradi tvoje vere.

• Pot v duhu sveta: Začneš se braniti z enako agresijo. Svojo »resnico« uporabiš kot kladivo, da bi z njo razbil sogovornika. Rezultat: oba sta polna gneva, resnica pa je ostala zakopana pod ruševinami odnosa.

• Pot varovanja srca: 1. Dihaj z Imenom: Ko začutiš naval jeze, v sebi reci: »Gospod, daj mi svoje oči za tega človeka.« 2. Loči človeka od ideje: Spomni se, da je ta človek morda ranjen, osamljen ali pač le zaveden od duha časa. On ni tvoj sovražnik, je tvoj »bolni brat«. 3. Beseda milosti: Namesto frontalnega napada povej svojo vero v življenje s pričevanjem, ne z argumenti: »Vidiš, zame je vsako življenje dar, ker sem v svojem življenju izkusil Božjo milost tam, kjer sem bil najbolj šibek.« 4. Sad: Tvoja mirnost bo sogovornika razorožila bolj kot tisoč logičnih dokazov. To je vera, ki »premaguje svet«.

Sredi sveta, ki postaja duhovna puščava, naj bom Gospodov »pomočnik«. Ne dovolim, da bi moje srce otrdelo zaradi zla, ki ga vidim okoli sebe. Moja zmaga nad lažnimi ideologijami ni v tem, da jih premagam na volitvah ali v debatah, ampak v tem, da ne dovolim, da bi me prisilile v sovraštvo. Ko ljubim tistega, ki me ne razume, takrat moja vera postane luč, ki sveti v temi. In tema je ne more sprejeti, a je tudi ne more ugasniti.