Knjiga pregovorov (Prg 2,1-9) vabi naj iščemo modrost kakor zaklad. Sveti Benedikt je v tej molitvi našel temelj svojega Pravila, ki je postalo duhovni vodnik zahodnega meništva. Psalm 112 (Ps 112,1-9) opiše človeka, ki "se boji Gospoda", kakor Benedikt, ki je v strahu Gospodovem odkril pravo svobodo in postal "milostljiv, usmiljen in pravičen". Janezov evangelij (Jn 15,1-8) razkriva Kristusa kot resnično trto. Ta podoba je navdihnila benediktinsko "Ora et labora", ker brez njega "ne moremo storiti ničesar". Janez prikazuje intimno povezanost s Kristusom. Benediktova duhovnost je rasla iz tega spoznanja, da vsako delo postane molitev, če ostaja spojeno s trto. "Če ostanete v meni in moje besede ostajajo v vas". To je izziv, ki je oblikoval benediktinsko duhovnost, kjer se molitveno branje Svetega pisma spaja z vsakodnevnim življenjem. Kakor pregovori obljubljajo, da "boš razumel pravičnost in pravico", tudi Benediktovo Pravilo uči umetnost uravnoteženega življenja, kjer se disciplina spaja z ljubeznijo. Psalmistov opis pravičnega, ki "v temi vzide kakor luč", odmeva v benediktinskem poslanstvu ohraniti svetlobo vere v temnih časih. Jezusova podoba o sekanju neplodnih vej nas spominja, da vsaka duhovna rast zahteva redno obrezovanje lastnih sebičnosti. Ta proces, ki ga Benedikt imenuje "conversatio morum". Naj nas benediktinska modrost navdihne, da kakor trte v vinogradu tudi mi iščemo globoke korenine v Kristusu. Le tedaj naše mladike lahko obrodijo sadove večnega življenja. Kakor je sveti Benedikt postavil lestev vzpona v nebesa sredi vsakdanjosti samostanskega življenja, tudi mi lahko v svojem okolju gradimo "šolo služenja Gospodu", v kateri se nebo dotika zemlje. Resnična duhovnost ni pobeg iz sveta, temveč globlje ukoreninjenje v Kristusu, edini trti, ki daje življenje vsem mladikam.