Iz svetega evangelija po Marku (1,21-28)

V mestu Kafarnaum je v soboto Jezus stopil v shodnico ter učil. Strmeli so nad njegovim naukom, ker jih je učil, kakor kdor ima oblast in ne kakor pismouki. Bil pa je v shodnici človek z nečistim duhom, ki je zakričal: »Kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem, kdo si – Božji svetnik.« Jezus mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel in zavpil z močnim glasom ter šel iz njega. Vsi so ostrmeli, tako da so se med seboj povpraševali: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo. Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni!« In hitro se je razširil glas o njem po vsej okolici v Galileji.

Sveto pismo nam predstavlja Jezusovo človeško in božjo razsežnost. Dobro je, da to razumemo. V začetkih cerkve se je predvsem poudarjalo božji vidik. V drugem stoletju arianizem poudarja predvsem človeškost in zanika Kristusovo božanskost. Cerkev ni smela ostati ujeta v delno vizijo. Zato je vztrajala pri dveh naravah v eni osebi edinorojenega Božjegsa Sina. Pismo Hebrejcem poudarja obe naravi. Današnji odlomek se dotika predvsem njegove človeške narave.

Jezus je človek na Božji način. V njem se v polnosti uresniči človekova poklicanost, naj si podvrže stvarstvo. V pripovedi o stvarjenju je rečeno, da je Bog postavil človeka za gospodarja vseh stvari. Prav tega svojega poslanstva ne more v polnosti uresničevati. Le Kristus je s svojo smrtjo in vstajenjem obnovil človeškost, da lahko gospoduje nad stvarstvom na Božji način.

Evangelij nam pokaže, da je Jezus na začetku svojega poslanstva pokazal to svojo avtoriteto in so se vsi čudili. V svojem značilnem slogu Marko pripoveduje: gleda kaj se je dogajalo in vse se je dogajalo takoj. Takoj v soboto je šel Jezus v shodnico, človek, ki je bil v njej je takoj začel vpiti, in glas o Jezusu se je takoj razširil. Marko izpostavi dve značilnosti Jezusovega delovanja – služenja:

1) učil je z avtoriteto in ne kakor pismouki, ki so se vedno sklicevali na avtoriteto Svetega pisma, na izročilo ali na kakšnega antičnega učitelja. Jezus je govoril z avtoriteto. Ker je Božji Sina lahko govori kot vrhovni učitelj. To je še posebej očitno v govoru na gori: »Slišali ste, da je bilo rečeno... Jaz pa vam pravim...« To kar on zapove je drugače in bolj popolno.

2) Pred Jezusom se demoni in hudobni duhovi počutijo ogrožene, se upirajo in so razkrinkani. Hudobni duh se je moral pred Jezusom razkrinkati, potem pa ga je Jezus utišal in izgnal. Z veliko avtoriteto in močjo. On ni le učitelj, ki z avtoriteto uči nek nauk, ampak ima oblast nad hudobnimi duhovi. Ljudje so šokirani: »Kaj je to?«

Gospod, tudi v nas pokaži svojo dvojno avtoriteto. Pomagaj nam, da te z veseljem sprejmemo, da nam boš vedno globlje lahko razkrival svoje razumevanje Boga, sebe in nas. Odpri naša srca, kakor si jih odprl učencema na poti v Emavs, da bomo dojeli pome Svetega pisma. Razkrinkaj vse zlo in hudobijo, ki se skriva v nas. Krst nas je osvobodil izpod oblasti hudiča, a v nas je še vedno polno hudobnih duhov: duh prepira, duh samovšečnosti, duh prazne slave, duh sebičnosti, duh požrešnosti, duh pohote, duh jeze, duh oholosti. Hvala ti, ker nas osvobajaš od zla.