Pavel danes piše Filemonu iz srca, ki ga je preoblikovala Kristusova ljubezen. Onesima ne vidi več samo kot nekdanjega sužnja, ampak kot brata. Evangelij tako počasi spreminja moj pogled: človeka ne presojam več samo po njegovi preteklosti, koristnosti ali napakah, temveč ga lahko sprejmem kot nekoga, ki ga Bog ljubi.

Jezus pravi, da Božje kraljestvo ne prihaja tako, da bi ga lahko pokazal s prstom. »Božje kraljestvo je med vami.« Ne gre za nekaj, kar bi moral najprej doseči ali si zaslužiti. V Kristusu je že blizu. Po krstu sem prejel novo življenje; Sveti Duh ga v meni oživlja, da se lahko tudi v običajnih odnosih pokaže Božja bližina. Kraljestvo raste tam, kjer se človek ne zapre v zamero, kjer se rodi odpuščanje in kjer nekdo dobi novo priložnost.

To se lahko zgodi tudi v delovnem okolju. Mlajši sodelavec naredi napako, starejši ga lahko poniža ali pa mu potrpežljivo pomaga, da se iz nje nekaj nauči. V tistem trenutku se med njima odpre prostor, v katerem ni več samo strah pred neuspehom, ampak tudi zaupanje in bratstvo. Tako se Božje kraljestvo tiho približa.

V evharistiji prejemam Kristusa, ki se daruje tudi za človeka, ki je drugačen od mene. Sveti Duh me povezuje z njim in me odpira za druge. Zato lahko v današnji dan vstopim z molitvijo:

Gospod Jezus, naj tvoje kraljestvo raste v meni. Po Svetem Duhu preobražaj moj pogled, da bom v vsakem človeku prepoznal brata ali sestro. Naj me evharistija utrjuje v življenju, ki sem ga prejel pri krstu, in naj tvoja ljubezen postane vidna v mojih vsakdanjih odnosih.