»Peter mu je rekel: 'Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.'« (Jn 13,37)

Tako kot Peter nisva sposobna zares dati življenja za nikogar, dokler ne sprejmeva, da je Jezus dal življenje za naju in za vse. Pod mojo ljubeznijo, kakor pod Petrovo, se skriva velik greh: hočem zavzeti Jezusovo mesto. Ravnam kot Adam, ki se ni imel več za sina in je prevzel Očetovo mesto. Peter dela očetomor. Zaradi tega ne more ljubiti sebe kot sina niti drugih kot brate in sestre. Tako kot Peter si tudi jaz hočem sam zaslužiti Očetovo Božjo ljubezen. S tem sem proti Bogu, kajti on je zastonjska ljubezen. Moja ljubezen je lahko le odgovor na Njegovo prejeto ljubezen. Drugače sem še hujši od Juda, ki Jezusa zavrača. S Petrom se hočem postaviti na Jezusovo mesto. Skupaj bolehava za delirijem vsemogočnosti. Imava se za začetek samega sebe in zanikava Njega, ki naju je rodil. Odrešenje pa je v tem, da Bog da svoje življenje zame in meni, zate in tebi, za nas. Šele tedaj lahko konkretno podarjava, kar prejemava. V tem je ljubezen. Njegova zvestoba, ne moja, me ozdravljata skupaj z vami. V tem je rešitev tudi za vse današnje stiske, ki jih povzročamo drug drugemu s Petrovo boleznijo in očetomorom.