Božja beseda nas popelje v prostor avtoritete, ki ne izvira iz moči ali prisile, temveč iz globoke, molčeče povezanosti z Virom življenja. V duhu Filokalije je to prehod od hrupa lastnih misli k sili Božjega Logosa.

Ana v templju moli v tišini. Njene ustnice se premikajo, glasu pa ni slišati. Eli, visoki duhovnik, jo napačno sodi, misleč, da je pijana. Ana prakticira to, kar puščavski očetje imenujejo »skrita molitev uma v srcu«. Njena avtoriteta ne izvira iz zunanjega položaja, ampak iz njene popolne izročitve Bogu. Ko Eli spozna njeno stisko, se njegova sodba spremeni v blagoslov. Danes smo nenehno pod pritiskom, da moramo biti glasni, da moramo javno zagovarjati svoja mnenja in se boriti za prostor v družbi. Ana nas uči, da se resnične spremembe v svetu in ideološki boji najprej bijejo v ponižni tišini srca. Biti prijatelj z Bogom pomeni zaupati Mu svojo »neplodnost« (občutek nemoči sredi sveta), namesto da bi jo reševali z agresijo.

V evangeliju Jezus vstopi v Kafarnaum in uči »z oblastjo«. Celo nečisti duhovi mu izkazujejo pokorščino s krepkim kričanjem, a se mu morajo umakniti. Ljudje so osupli, ker njegova beseda ni bila podobna suhoparnemu razlaganju pismoukov. Pismouki so tisti, ki citirajo zakone, a nimajo notranjega ognja. Danes so to vsi tisti »glasovi« v medijih in politiki, ki širijo lažne ideologije – njihove besede so pogosto hladne, teoretične in brez življenja. Kristusova oblast pa izvira iz njegove enosti z Očetom. Kristjan, ki se hrani z evharistijo, prejema to isto »oblast«. To ni oblast nad ljudmi, ampak oblast nad lastnimi strastmi in strahovi.

Predstavljam si okoliščine iz svojega vsakdana: na sestanku v službi ali pri srečanju v širši družbi nekdo začne sistematično in s prezirom napadati vrednote življenja, krščansko tradicijo ali pa preprosto širi duh pesimizma in razdora. To je sodobno »vpitje nečistega duha«, ki želi v prostor vnesti nemir in strah.

• Pot pismouške drže: Spustiš se v intelektualno debato, citiraš zakone, postaneš rdeč v obraz in s tem le še povečaš hrup. Duh razdora je zmagal, ker te je izvlekel iz miru.

• Pot Kristusove oblasti:

  1. Notranja tišina: Podobno kot Ana najprej »pij« Mir v svojem srcu. Zmoli kratko molitev: »Gospod Jezus Kristus, utišaj ta vihar v meni.«

  2. Milostns besda: Ko spregovoriš, ne govori, da bi zmagal, ampak iz pričevanja svoje notranje svobode. Morda rečeš le: »Zanimivo, da tako razmišljaš, sam pa v svojem življenju vidim veliko lepote in upanja, ki mi ga daje vera.«

  3. Avtoriteta miru: Tvoj mir bo tista »oblast«, ki bo utišala agresijo. Ljudje bodo ob tebi začutili, da tvoje besede niso le teorija, ampak sad tvojega prijateljstva z Bogom.

Ne boj se današnjih ideologij, ki se zdijo vsemogočne. Bog je tisti, ki drži niti zgodovine.

Tvoja identiteta ni v tvojem družbenem vplivu, ampak v tem, da si prebivališče Božje besede. Ko boš danes vstopal v prostore, kjer vlada duh nemira, ne pozabi: nosiš Besedo, ki ima oblast. Bodi »Ana« v svojem potrpljenju in bodi »Kristusov učenec« v svoji mirni avtoriteti. S tem boš sredi vsakdanjika delil največje darilo – upanje, ki ne osramoti.