Janez mi danes govori o ljubezni, ki ni samo lep občutek, ampak življenje v resnici. Resnica ni hladna misel ali seznam pravil; resnica je Kristus, ki mi razodeva Očetovo ljubezen. Ko ostajam v njem, se moja ljubezen počasi osvobaja sebičnosti in postaja dar.

Jezus v evangeliju govori o Noetovih in Lotovih dneh. Ljudje so jedli, pili, kupovali, prodajali in živeli svoje običajne dni, vendar niso prepoznali Božje bližine. Tudi jaz lahko toliko hitim za opravki, da spregledam Gospoda, ki prihaja prav sredi mojega vsakdanjega življenja. Jezus me ne vabi v strah pred koncem, ampak v budno srce, ki zna prepoznati njegovo navzočnost danes.

To se lahko zgodi v povsem običajnem dnevu: mlada prodajalka med napornim delom prijazno sprejme starejšo stranko, ki je zmedena; oče po dolgi službi prisluhne otroku; upokojeni delavec se spomni sodelavca, ki je ostal sam. V teh majhnih dejanjih ljubezni se razodeva Kristusova bližina.

Pri krstu sem bil potopljen v Kristusovo življenje. Sveti Duh v meni ohranja to novo življenje in mi pomaga, da se ne izgubim v površnosti vsakdanjih skrbi. V evharistiji prejemam Kristusa, ki je moja hrana in moja resnica. Ko se hranim z njim, se učim živeti tako, da ga prepoznavam v ljudeh in dogodkih.

Gospod Jezus, odpri moje srce, da bom sredi vsakdanjih opravil ostajal v tvoji ljubezni. Sveti Duh naj oživlja milost mojega krsta, evharistija pa naj me povezuje s teboj, da bom v današnjem dnevu prepoznal tvojo navzočnost.