»Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.« (Mt 5,42)

Kristjan, ki je deležen novega ali Božjega življenja, postaja strokovnjak za »dajanje« in preneha »jemati in si lastiti božje darove«. Nič več ne jemlje, da bi posedoval. V tem je namreč vir vsega zla. S posedovanjem si življenja ne moremo podaljšati in ga ohraniti. S posedovanjem uničujemo stvarstvo, ki je dar ljubezni. Podarjanje in dajanje nas povezujeta, med seboj in z vsem. Jezus se daruje za nas in nas zato poveže med seboj in s stvarstvom.