top of page

14.2.2024 – pepelnica – Postni čas: snemimo maske

»Kadar pa ti daješ miloščino, ne trobi pred seboj… Kadar pa ti moliš, ne bodi kakor hinavci… Kadar se ti postiš, si ne grdi obraza kakor hinavci…« (Mt 6,2.5.16).

Pepelnica nas opozori na hinavščino, ki je grd greh. Hinavec je prevarant. Nosi masko in se dela kakor, da je to, kar maska predstavlja. Dela se nekaj, kar ni. Jezus nas svari, naj ne dajemo miloščine zato, da bi nas drugi hvalili in občudovali. Prav tako nas svari, da naj se pri molitvi ne razkazujemo in ne igramo svetnikov. Naše postenje ni nič vredno, če drugim kažemo spokorno obličje zato, da bi nanje napravili dober vtis. Dela usmiljenja, molitev in post so sama po sebi dobra. A le če so pristna in storjena iz pravih nagibov. Če tega ni, potem niso to, kar se navzven zdi, ampak so zaigrana. Na začetku posta smo povabljeni prositi Gospoda, da nam sname maske. Bližnjim prav nič ne koristi, če hlinim, da pomagam drugim, da molim in da se postim. Bog ne more zares delovati po hinavcu. Celo naše slabosti in napake, če se z njimi v Kristusu pošteno soočimo, postanejo vir moči in blagoslova za nas in za druge.

Premislim, kdo sem? Kaj vidi Bog, ko stojim nag pred njim? Katerih mask me želi osvoboditi? Kaj skrivam za njimi? V tem postu lahko z Jezusovimi očmi pogledam na to kdo sem in odkrijem globljo resnico o sebi in drugih in o Njem. Ni se mi treba bati svojih grehov in šibkosti. Prav tako se mi ni treba bati pristne dobrote in lepote, ki je položena vame.

Gospod, v tem postnem času, bi rad postajal bolj resničen, da boš lahko skozi mene svetil tvojo luč. Gospod, ti nimaš niti maske niti fasade. Skozi tvojo človeško naravo sije tvoj Božanski Duh. Vabiš me, da zajemam iz tvojega Duha. Pokaži mi moje skrivalnice za lažnimi krepostmi. Preobrazi me. Zaupam ti.



 

14.2.2024 - Miércoles de Ceniza - Cuaresma: rodaje de máscaras

El Miércoles de Ceniza nos recuerda que la hipocresía es un feo pecado. El hipócrita es un engañador. Lleva una máscara y pretende ser lo que la máscara representa. Pretende ser algo que no es. Jesús nos advierte que no demos limosna para que otros nos alaben y nos admiren. También nos advierte que no alardeemos ni nos hagamos los santos cuando recemos. Nuestro ayuno no vale nada si mostramos un rostro fantasmal a los demás para impresionarles. Las obras de misericordia, la oración y el ayuno son buenos en sí mismos. Pero sólo si son auténticas y se hacen desde las inclinaciones correctas. Si no lo son, entonces no son lo que aparentan ser, sino una farsa. Al comienzo de la Cuaresma se nos invita a pedir al Señor que nos quite las máscaras. No le hago ningún bien a mi prójimo si miento para ayudar a los demás, para rezar y para ayunar. Dios no puede obrar verdaderamente a través de un hipócrita. Incluso nuestras debilidades y faltas, si las afrontamos honestamente en Cristo, se convierten en fuente de fortaleza y bendición para nosotros y para los demás.

Reflexiono, ¿quién soy yo? ¿Qué ve Dios cuando estoy desnudo ante Él? ¿De qué máscaras quiere liberarme? ¿Qué escondo detrás de ellas? En esta Cuaresma, puedo mirar quién soy con los ojos de Jesús y descubrir una verdad más profunda sobre mí mismo, sobre los demás y sobre Él. No tengo que tener miedo de mis pecados y debilidades. Tampoco tengo que temer la genuina bondad y belleza que hay en mí.

Señor, en este tiempo de Cuaresma, deseo ser más real para que puedas brillar tu luz a través de mí. Señor, no tienes máscara ni fachada. Tu Espíritu divino brilla a través de tu naturaleza humana. Me invitas a beber de tu Espíritu. Muéstrame mis escondrijos tras las falsas virtudes. Transfórmame. Confío en ti.

161 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page