Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 3,1-6.9-12)

Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jetra, madianskega duhovnika. Ko je prignal drobnico daleč v puščavo, je prišel k Božji gori Horeb. Tedaj se mu je prikazal Gospodov angel v ognjenem plamenu iz sredine grma. Pogledal je, in glej, grm je gorel s plamenom, a grm ni zgorel. In Mojzes je dejal: »Stopim tja in pogledam to veliko prikazen, da grm ne zgori!«

Ko je Gospod videl, da gre gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in dejal: »Mojzes, Mojzes!« Odgovoril je: »Tukaj sem!« Pa je rekel: »Ne bližaj se semkaj! Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je sveta zemlja. Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz; kajti bal se je gledati v Boga.

Gospod pa mu je rekel: »Glej, vpitje Izraelovih sinov je prišlo do mene in videl sem tudi stisko, s katero jih zatirajo Egipčani. Zdaj torej pojdi! Pošljem te k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta!« Mojzes pa je Bogu rekel: »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in bi izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?« Bog mu je odgovoril: »Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: Ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tejle gori.«

Mojzesov klic je temeljnega pomena za vso zgodovino odrešenja. S tem Bog razkriva samega sebe in sicer na dva med seboj dopolnjujoča si načina.

1) Bog se razodeva v svetlem ognju sredi grma kot živa moč. Plameneč ognej je močna podoba življenjske moči. S tem poudari razliko med tem kar Bog je in tem kar pravijo o njem filozofi: prvi gibalec. Bog pa je ogenj, ki ne ugasne in ne potrebuje goriva. Tako prvo berilo.

2) Bog se zanima za ljudi, ker je Bog očetov in sinov. Pogani si predstavljajo Boga kot gospodarja nravnih sil: Bog plodnosti, Bog rastlin, Bog groma… Tu pa se Bog razkrije kot tisti, ki vzpostavlja medosebne odnose, kot tisti, ki je v osebnem stiku z vsakim človekom in z njim sklepa zavezo. Naš Bog skrbi za nas, je blizu in išče vsakega človeka za oseben stik. To pa ne izključuje, da se ne bi razkrival tudi preko naravnih sil. A njegova najgloblja istovetnost je navzočnost, bližina in skrb za vse, ki nas je ustvaril. Zato Jezus Bogu pravi: Slavim te, Oče, ker si to razodel malim… Na Boga naredijo vtis mali in zaupljivi, ne mogočni in pametni. Bog se razkriva kot odnos med Očetom in Sinom v Svetem Duhu. Nihče ne pozna Sina, razen Očeta in obratno. Poznati v svetopisemskem smislu pomeni intimen odnos z drugim. Naš Bog je goreč odnos, ogenj Ljubezni. Razkriva in podarja se vsakemu človeku, ki ga iskreno išče.