Berilo iz Jozuetove knjige (Joz 24,14-29)

Tedaj je Jozue govoril vsemu ljudstvu: »Bojte se Gospoda ter mu služite odkritosrčno in zvesto! Odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje onkraj veletoka in v Egiptu ter služite Gospodu! Ako vam pa ni všeč, da bi služili Gospodu, si danes izberite, komu hočete služiti: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje onkraj veletoka, ali bogovom Amorejcev, ki prebivate v njihovi deželi! Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu!«

Ljudstvo je odgovorilo: »… Tudi mi hočemo služiti Gospodu, ker je naš Bog! Gospod je pregnal pred nami vse narode, tudi Amorejce, ki so prebivali v deželi.«

Jozue Izraelcem najprej ukaže naj služijo Gospodu, potem pa jim pusti svobodno izbiro. Potem ko se odločijo, da bodo služili Gospodu, ki jih je osvobodil iz sužnosti, jih Jozue izzove in poskuša od njihove odločitve odvrniti. Pove jim, da ne bodo mogli služiti Gospodu, ker bo to pretežko in prenevarno, kajti v primeru nezvestobe naj bi jih Gospod pokončal. Grozi jim, da bi jih prebudil in se ne bi kar tako na lahko nekaj odločali in ob prvi težavi pobegnili. Sprejeti odnos zaveze z Bogom ni malenkost, ni nekaj zunanjega, kar bi ne vplivalo na življenje. Gre za radikalno prizadevanje, ki vplete celotnega človeka z vsem kar je in počne, hrepeni in se boji. Nihče ni obvezan k zavezi. Bog spoštuje našo svobodo. Prisila ni vredna ne človeka ne Boga. Vsak ima svobodo, da si zbere tudi pot pogube. Kdor pa vstopi v zavezo z Bogom, pa mora to storiti zares. Naše dostojanstvo je prav tem, da smo sposobni resnih in vztrajnih prizadevanj in naporov. Tako so Judje v Sihemu obnovili zavezo sklenjeno na gori Sinaj. Kristjani smo vsaj vsako veliko soboto v letu povabljeni ponovno obnoviti svoje krstne obljube in dolžnosti. Povabljeni smo se odločno odpovedati vsem lažnim privlačnostim, malikovanju denarja, uspeha, oblasti, seksa in hrane, vsemu kar v resnici ni vredno naše človeškosti. Povabljeni smo v polnosti sprejeti Božjo luč v svoje življenje, sprejeti Božje hrepenenje in ljubezen do nas. Povabljeni smo, da vse utemeljimo na svojem odnosu z Bogom, ki daje resnično notranjo svobodo, omogoči, da smo sposobni preprosto sprejemati, omogoča bolj iskrene in prisrčne odnose z bližnjimi. Kdor sprejme ljubezen, ki prihaja od Boga, ga vedno žene, da bi jo velikodušno in ponižno delil.