»Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti« (Lk 7, 29)

Jezus je izpolnitev Božje obljube Abrahamu in vsem nam. Vse nas kliče k spreobrnjenju v Božjo obljubo in njegov načrt ljubezni za nas. Janez Krstnik je poosebil upanje, ki ga je Bog zaupal Judom. Vsak izmed nas se sedaj lahko odloči ali bomo sprejeli Božji načrt odrešenja ali pa ne. Če zavrnemo Krstnikovo vabilo v spreobrnjenje, bomo zavrnili tudi Jezusa, ker se smatramo za pravične in samozadostne. Grešniki prepoznajo potrebo po odpuščanju, samozadostni pravičniki pa ne. Sprejmejo Jezusovo povabilo na gostijo in postanejo njegovi prijatelji. Jezus nas lahko nagovori samo, če smo šli v puščavo in se zavedamo svoje izgubljenosti brez Božje očetovsko materinske ljubezni. Prepoznali smo svoj greh samozadostnosti, zaradi katere so drugi naši sovražniki, ki jih zaničujemo in se nam gnusijo. Prav iz puščave greha v kateri nas Janez vabi v spreobrnjenje se začne naš dokončni izhod v resnico Božjih sinov in hčera, ki ga za nas odpre Jezus. Lahko priznamo, da je Bog edini pravični in ima prav, mi pa smo krivični in se motimo. Šele tedaj lahko sprejmemo njegovo povabilo k spreobrnjenju in življenju iz krsta. Voljno sprejemamo Božji načrt odrešenja, ne svojih predstav o njem. Le tako srečamo Odrešenika, ki nam prihaja naproti na našem bregu. Če se imam za pravičnega preprečujem Božji načrt in se mi ostali zdijo nevredni. Če zavrnem spreobrnjenje, ne morem srečati Njega, ki nas/me je že odrešil. S tem preprečim svoje odrešenje.