»Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In takoj bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite, glejte, prihaja, govori Gospod nad vojskami« (Mal 3,1).

Pomembne prerokbe v Svetem pismu Stare zaveze se osredotočajo tudi na Janeza Krstnika, Jezusovega bratranca in preroka iz puščave, ki je Jezusa prepoznal, še preden se je kateri od njiju rodil. Janez je pripravljal ljudi na prihajajočo Mesijevo služenje in ga celo krstil. Jezus je Janeza označil za največjega izmed mož, zato v adventnem času nikoli ne pozabimo na Janeza Krstnika. V tem svetem času ga obravnavajo številna evangeljska besedila. Luka začne svoj evangelij z Janezovo zgodbo, tako kot Händlov nesmrtni Mesija gradi na Izaijevih prerokbah o Janezu. Slednjo je napisal prerok Malahija, ki je živel približno 425 let pred Jezusom.

Nekateri učenci so bili Janezovi učenci, preden so sledili Jezusu, in Jožef, judovski zgodovinar iz prvega stoletja, je v svojih znamenitih Starožitnostih Janezu namenil prav toliko prostora kot Jezusu. Nekateri raziskovalci zato domnevajo, da je moralo med njima že na začetku njune službe vladati veliko rivalstvo. Vendar to presega dokaze. Janez je pravzaprav ustavil vsako primerjavo, ko je o Jezusu dejal: "On mora rasti, jaz pa se moram manjšati." Dejansko je "pripravljal Gospodovo pot" in bil največji osebni adventni oglas med vsemi. Posebne prerokbe, ki se osredotočajo na Janeza Krstnika, so torej lahko primeren način za zaključek tega prvega dela adventnih razmišljanj, saj ta izbor jasno kaže, da obe knjigi hebrejskega Svetega pisma, od Geneze do Malahija, vsebujeta ponavljajoče se namige o upanju, vedno večje podrobnosti in posebne napovedi Mesije.

Naš Bog in Oče, zahvaljujemo se ti, da si navdihoval antične može in žene, da so prerokovali v tvojem imenu ter postopoma razkrivali osebo in delo tvojega velikega Mesije. AMEN.