top of page

15.3.2024 - Novi Mojzes

Petek četrtega postnega tedna

»Po tistem je Jezus hodil po Galileji. Po Judeji namreč ni hotel hoditi, ker so ga Judje želeli umoriti. Medtem se je približal judovski šotorski praznik. Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi on sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj.« (Jn 7,1-2; 10)

Judovski šotorski praznik je bil eden od treh velikih praznikov, med katerimi so ljudje romali v tempelj v Jeruzalemu, da bi se spomnili Božjega odrešilnega delovanja v svojih življenjih. Ta poseben praznik je bil namenjen spominu na 40 let, ko so Izraelci pod vodstvom Mojzesa potovali po puščavi in prebivali v šotorih. V sedmih dneh tega praznika so ljudje postavljali šotore (stojnice) okoli območja templja in živeli v njih v spomin na potovanje svojih prednikov.

V zgoraj navedenem evangeljskem odlomku beremo, da se je Jezus na ta praznik odpravil na skrivaj. Sveti Avguštin razlaga, da to pomeni, da je bil Jezus sicer navzoč, vendar je bilo popolno razodetje njegove božanske identitete mnogim skrito. Fizično je bil tam, vendar mnogi niso vedeli, kdo je.

Tistega leta se je Jezus sredi tedna na območju templja pojavil Jezus in začel učiti. Mnogi so se čudili njegovim besedam, drugi pa so mislili, da je obseden. Ljudje niso soglašali glede Gospodove identitete.

Jezus jim je rekel: »Vi me poznate in tudi veste, od kod sem. Nisem prišel sam od sebe. Toda tisti, ki me je poslal, je resničen, in vi ga ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.« S to izjavo je Jezus v bistvu povedal, da so med tistimi, ki so ga poslušali, nekateri verjeli vanj in odkrili njegovo resnično identiteto Mesije, medtem ko drugi niso imeli daru vere in so ostali slepi zanj. Za njih je njegovo božansko bistvo ostalo skrivnost.

Jezusova navzočnost na šotorski praznik ga na simboličen način razkriva kot novega Mojzesa. Mojzes je bil tisti, ki je ljudstvo 40 let vodil skozi puščavo proti obljubljeni deželi, medtem ko so prebivali v šotorih. Naš Gospod je zdaj prevzel to vlogo vodenja ljudi, ki so se spominjali tega 40-letnega potovanja, tako da se je pojavil v templju in ljudem pokazal na nebesa, pravo obljubljeno deželo.

Danes naš Gospod še naprej vodi svoje ljudstvo na poti življenja tako, da prihaja k vsakemu od nas, da bi nas učil in nam razkril svojo božansko navzočnost. Nekateri poslušajo in verjamejo ter nadaljujejo pot. Tem se razkrivajo skrivnosti našega Gospoda. Drugi ne verjamejo in zaradi pomanjkanja vere ne odkrijejo skrite Gospodove navzočnosti, ki jih obdaja.

Razmislimo o podobi Jezusa, ki prihaja k nam med našim dolgim potovanjem po puščavi tega življenja. Sprva prihaja k nam na skrivaj, zakrit v svojem resničnem bistvu. Ko nas uči, želi dvigniti to tančico in nam razkriti svojo resnično slavo. Želi, da bivamo z njim v molitvi in smo pozorni na njegovo besedo. Ko gledamo našega Gospoda, razmislimo o tem, kako jasno ga vsak dan slišimo govoriti. On je tukaj in vedno z nami. Toda ali smo mi z njim? Ali ga slišimo, verujemo vanj, mu sledimo in mu služimo? Ali mu dovolimo, da nas vsak dan vodi in zajema v novo občestveno in božje življenje? Dovolimo našemu Gospodu, da postavi svoj šotor poleg našega, da bomo vsak dan pozorni na njegove besede in da nas bo učil Božjega življenja.

Naš skriti Gospod, prišel si, da bi vsem ljudem razodel svojo gorečo ljubezen in povabilo k večnemu življenju. Prosim te, pridi in prebivaj z menoj na moji življenjski poti ter odpri moj um in srce za vse, kar mi želiš razkriti. Naj te v celoti spoznam in vsak dan hodim za teboj. Sveti Duh zajemi me v svojo ustvarjalnost.



El nuevo Moisés

Viernes de la cuarta semana de Cuaresma

"Después de esto, Jesús anduvo por Galilea. No quería andar por Judea, porque los judíos querían matarlo. Mientras tanto, se acercaba la fiesta judía de los Tabernáculos. Y cuando sus hermanos iban a la fiesta, él también iba, no abiertamente, sino a escondidas." (Jn 7, 1-2; 10)

La fiesta judía de los Tabernáculos era una de las tres grandes fiestas durante las cuales el pueblo peregrinaba al Templo de Jerusalén para recordar la acción redentora de Dios en sus vidas. Esta fiesta especial conmemoraba los 40 años en que los israelitas, bajo el liderazgo de Moisés, vagaron por el desierto y pasaron el tiempo en tiendas o chozas. Durante los siete días de esta fiesta, el pueblo montaba tiendas (cabañas) alrededor de la zona del Templo y vivía en ellas para conmemorar el viaje de sus antepasados.

En el pasaje del Evangelio citado anteriormente, leemos que Jesús salió en secreto en esta fiesta. San Agustín explica que esto significa que, aunque Jesús estaba presente, la plena revelación de su identidad divina estaba oculta para muchos. Estaba físicamente allí, pero muchos no sabían quién era.

Aquel año, Jesús apareció en la zona del templo a mitad de la semana y comenzó a enseñar. Muchos se asombraron de sus palabras, pero otros pensaron que estaba poseído. La gente no se ponía de acuerdo sobre la identidad del Señor.

Jesús les dijo: "Vosotros me conocéis y sabéis de dónde vengo. No he venido solo. Pero el que me envió es real, y ustedes no lo conocen. Yo le conozco, porque vengo de él y él me ha enviado. Al hacer esta afirmación, Jesús estaba diciendo esencialmente que entre los que le escuchaban, algunos creían en Él y descubrían Su verdadera identidad como Mesías, mientras que otros no tenían el don de la fe y permanecían ciegos ante Él. Para ellos, su esencia divina seguía siendo un misterio.

La presencia de Jesús en la Fiesta de los Tabernáculos le revela de forma simbólica como el nuevo Moisés. Fue Moisés quien guió al pueblo durante 40 años por el desierto hacia la Tierra Prometida, mientras ellos habitaban en tiendas. Nuestro Señor asumió ahora este papel de guiar al pueblo, recordando este viaje de 40 años, apareciendo en el Templo y señalando al pueblo el cielo, la verdadera Tierra Prometida.

Hoy, el Señor sigue guiando a su pueblo por el camino de la vida, acercándose a cada uno de nosotros para enseñarnos y revelarnos su presencia divina. Algunos escuchan, creen y continúan su camino. A ellos se les revelan los misterios del Señor. Otros no creen y, por falta de fe, no descubren la presencia oculta del Señor que les rodea.

Reflexionemos hoy sobre la imagen de Jesús que viene a nosotros durante nuestro largo viaje por el desierto de esta vida. Al principio viene a nosotros en secreto, velado en su verdadera esencia. A medida que nos enseña, quiere levantar este velo y revelarnos su verdadera gloria. Quiere que habitemos con Él en la oración y que estemos atentos a su Palabra. Al mirar a nuestro Señor, reflexionemos sobre la claridad con la que le oímos hablar cada día. Él está aquí y siempre con nosotros. Pero, ¿estamos nosotros con Él? ¿Le escuchamos, le creemos, le seguimos y le servimos? ¿Dejamos que nos guíe y nos abrace cada día en una vida nueva de comunión y de Dios? Dejemos que el Señor ponga su tienda junto a la nuestra, para que estemos atentos cada día a sus desposorios y para que nos enseñe la vida de Dios.

Señor escondido, has venido a revelar a todos tu amor ardiente y tu invitación a la vida eterna. Por favor, ven y habita conmigo en el camino de mi vida y abre mi mente y mi corazón a todo lo que deseas revelarme. Que pueda llegar a conocerte plenamente y seguirte cada día. Espíritu Santo, captúrame en tu creatividad.

Comments


bottom of page