16.10.2021 – Zrela vera

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 4,13.16-18)

Bratje, Abrahamu ali njegovemu potomstvu je bila dana obljuba, da bo dedič sveta, ne zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti iz vere. Zato »iz vere«, da je »po milosti«, da je obljuba zagotovljena za vse potomstvo, ne samo potomstvo iz postave, ampak tudi iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh...

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,8-12)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice, pred urade in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.



Pavel vztraja pri pravem vrstnem redu. Najprej je Božje delovanje in njegova velikodušnost, potem je šele naše. Vse se začne z Božjo obljubo.

Preden se je Abraham zganil, mu je Bog najprej dal svojo obljubo. Naš prvi korak je z vero sprejeti Božjo obljubo. Tako Bogu pustimo svobodo in mu damo na razpolago svoje življenje. Pogoj je nujen in hkrati lahek: odpreti se Bogu, verovati vanj in ne vase.

Jezus v evangeliju pravi, da moram vero izpovedati pred ljudmi, potem me Bog sprejme. A naše življenje ni naporno nabiranje zaslug pred ljudmi in pred Bogom, ampak pričevanje vere v Jezusa in po njem v njegovega in našega Očeta. Najbolj pričujemo z ljubeznijo tako, da jo od Njega sprejemamo in delimo z brati in sestrami.

Hkrati pa nas evangelij tudi opozori, naj ne sodimo prehitro tistih, ki svoje vere ne kažejo: »Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo«.

Nakazuje zunanji in notranji vidik vere: zunanji izraz temelji na notranjem doživljanju Svetega Duha. Včasih ima lahko kdo pri izpovedovanju vere težave in težko sprejema zunanje izraze vere v Sina človekovega. To ni neodpustljivo. Neodpustljiv je upor Svetemu Duhu, kar pomeni, da v sebi ne sprejmemo Božjega pričevanja, ki nas vabi k Sinu.

Učljivost v odnosu do Boga v nas pripravlja in razvija vero. Ko imamo intimen odnos s Svetim Duhom pridemo k veri in v življenje, ki temelji na veri.

Sadovi Svetega Duha se tako v polnosti pokažejo in lahko pridemo do junaškega pričevanja, ki ga občudujemo pri mučencih. Takšno pričevanje ni človeško delo, ampak je sad Svetega Duha, Božji dar tistemu, ki se mu ponižno odpre. Gospod naj vedno bolj globoko cenim vero in učljivost Svetemu Duhu, ki me utrjuje v veri.

43 views0 comments

Recent Posts

See All